Trajnostna gradnja je postala načelo evropskega urbanega razvoja. A kaj narediti s tisoči zgodovinskih stavb v središčih mest povsod po vsej Evropi? Pogosto gre za simbole skupnosti in magnete za turiste, zato so največkrat tudi pod varstvom kulturne dediščine. A te stavbe predstavljajo obenem tudi velik izziv za lokalne oblasti, saj so energijsko potratne in težavne za prenovo, lahko pa so tudi neprijetne za bivanje. Triletni projekt LINKS, ki se zaključuje letos, je združil devet obrobnih mest z zgodovinskimi mestnimi jedri, da bi delila izkušnje in zamisli o tem, kako zaščititi dediščino preteklosti in hkrati pomagati skupnostim, da uspevajo v prihodnosti.
Zgodovinska jedra lahko postanejo muzeji
V zadnjih desetletjih so mnoga stara mestna jedra izgubila svojo vitalnost in se spremenila v muzeje. V nezadržni spirali nazadovanja so prebivalci postopoma zapustili stara jedra in se preselili na mestna obrobja, kjer so našli cenovno ugodnejša in udobnejša stanovanja, ki so bila zlahka dosegljiva z avtomobilom. Poleg neugodnih bivalnih lastnosti imajo zgodovinske zgradbe zaradi potratne rabe energije tudi velik vpliv na okolje. Izziv za lokalne uprave tako predstavlja izboljšanje izolacije in energijske učinkovitosti teh stavb ter istočasno povečanje njihove privlačnosti za bivanje.
Izmenjava izkušenj po Evropi
Vseh devet mest vključenih v projekt LINKS – Anderlecht v Belgiji, Kilkenny na Irskem, Brasov v Romuniji, Freiberg v Nemčiji, Bayonne v Franciji, Almeria v Španiji, Veria v Grčiji, Delft na Nizozemskem in Budrio v Italiji – se sooča s podobnim problemom, čeprav je nastal v različnih okoliščinah. Vodilni partner projekta je Bayonne, v nadaljevanju pa bi je podrobneje predstavljena izkušnja najmanjšega partnerskega mesta, to je mesta Budrio iz regije Emilija Romanja v Italiji. To hitro rastoče mesto z 20.000 prebivalci leži samo 20km vzhodno od Bologne, vendar ima lastno zgodovino in identiteto.
Uničujoči potresi
Ko sta maja letos dva potresa v devetih dneh opustošila zgodovinska jedra manj kot 50km oddaljenih mest in ubila 27 ljudi, so se začeli prebivalci Budria bolj kot kdaj koli prej zavedati krhkosti svoje kulturne dediščine. Novoizvoljeni župan Budria, Giulio Pierini, se zaveda, da je treba sočasno z obnovo zgodovinskih zgradb, izboljšati tudi njihovo stabilnost. »Nenehno spremljamo seizmično aktivnost, vendar bi lahko s serijo ukrepov zagotovili še višjo stopnjo varnosti« pravi. Župan pričakuje, da bodo potresi sprožilec razprav na zadnjem srečanju LINKS, ki ga bo Budrio gostil 11. in 12. oktobra 2012.
Revitalizacija zgodovinske ulice
Zmanjšanje porabe energije z okoljsko obnovo starih stavb je prednostna naloga v projektu LINKS, za katero se zavzema tudi Budrio. Kot del Akcijskega načrta za trajnostno energijo, v okviru Konvencije županov (»Covenant of Mayors«), ki jo bo kmalu podpisala Evropska komisija, je že začel z revizijo energijske porabe v vseh svojih javnih stavbah. Pod okriljem projekta LINKS se je mesto bolj osredotočilo na kulturo. Budrio drži visok rekord v obnovi starih stavb, še zlasti kar zadeva preobrazbo zapletenega vodnega zbiralnika iz 19. stoletja, ki so ga po posvetovanju z javnostjo spremenili v cvetoč umetniški center. Osrednja točka aktivnosti pri projektu LINKS v Budriu je bilo vključevanje javnosti v regeneracijo ulice Garibaldi v mestnem središču. V tej ulici se nahajajo mestno gledališče iz 17. stoletja, knjižnica in štirje muzeji. Eden od njih je posvečen okarini, leta 1853 tukaj izumljeni glasbeni piščali, ki ima deset tisoče občudovalcev na Daljnem Vzhodu in v mesto pritegne mnogo tujih turistov. Kljub bogastvu ulice s javnimi zgradbami ta ne izkazuje svoje nekdanje vitalnosti. Kot pravi ena od koordinatoric projekta v Budriu, Valentina Ballotta, so muzeji in druge javne stavbe od zunaj premalo opazne, v zadnjih letih pa se je zaprlo tudi mnogo trgovin. »Hoteli smo osvetliti javne zgradbe ponoči in oživiti to nakupovalno ulico« še pravi.
Načrt vključuje celo skupnost
Občina je organizirala srečanja z lokalnimi deležniki – trgovci, podjetji, kulturnimi institucijami in običajnimi meščani – da bi izdelala vključujoč načrt. Vključili so tudi lokalno podjetje, ki proizvaja energetsko učinkovite LED svetilne sisteme. Želeli so, da imajo meščani občutek, da so tudi sami prispevali k izdelavi načrta, ko se bo ta začel izvajati. Financiranje takšnih projektov seveda ni enostavno. Mestna občina je sicer že prejela subvencijo iz Regionalnega energijskega načrta Emilije Romanje, vendar upa na več sredstev, tako od regije kot od Evropskega sklada za regionalni razvoj. V skladu z modelom URBACT pa išče tudi financiranje iz privatnega sektorja.
Velika priložnost pri odločanju
»LINKS predstavlja za nas veliko priložnost« pravi Giulio Pierini. »Doslej so bile v italijanskih občinskih svetih mnoge odločitve v zvezi z urbanističnim načrtovanjem politično enostranske ali pa je šlo za administrativne odločitve. Danes smo se zavezali te odločitve deliti z ljudmi. Rezultat tega je soodgovornost vseh za cilje, ki smo si jih zastavili. To pomeni, da je lahko vsak ponosen na svojo aktivno vlogo pri procesu spreminjanja.«
Eko-obnova: poseben primer za stare stavbe
Gledališče v Budriu, kjer je v juliju in avgustu mnogo prevroče, nujno potrebuje klimatsko prilagoditev. To gledališče in mnoge druge zgodovinske stavbe v zasebni lasti so predmet strogih uredb italijanskega državnega organa za ohranjanje kulturne dediščine, ki lahko ovira obnovo. V svojem Lokalnem akcijskem načrtu občina poskuša pospešiti ta proces z informacijskim servisom za tiste, ki želijo svoje stavbe obnoviti v skladu z okolju prijaznimi smernicami. Budrio in drugi partnerji projekta LINKS želijo, da Evropska komisija pregleda pravila gradnje in obnove. Predpisi s tem v zvezi namreč vztrajajo na sodobnih materialih, ki niso nujno vedno primerni za edinstven značaj starih stavb. Nekatera mesta so prepričana, da bi fleksibilnejši okvir teh uredb omogočil lažjo preobrazbo evropskih zgodovinskih jeder v živa okolju prijazna območja prihodnosti. Gradbene uredbe, obnovitvene tehnike in financiranje bodo najverjetneje teme razprav na zaključni konferenci projekta LINKS, ki bo potekala v Bruslju od 9. do 11. januarja 2013.
Več:
LINKS – spletna stran URBACT
