Notranji cestni obroč končno sklenjen
Potem ko se prvi tehnični pregled ni končal uspešno, saj je komisija upravne enote ugotovila številne pomanjkljivosti, je v torek ljubljanska mestna občina vendarle dobila uporabno dovoljenje za Fabianijev most pri Cukrarni, včeraj pa so po njegovem zgornjem nivoju končno zapeljali tudi prvi avtomobili in mestni avtobusi. Tako je kljub številnim zapletom in zamudi končana trenutno največja prometna investicija v Sloveniji. Za prestolnico je pomembna predvsem zato, ker je dokončno sklenila notranji cestni obroč in s tem izpolnila ključni pogoj za zaprtje Slovenske ceste med Šubičevo in Gosposvetsko cesto. Več na www.dnevnik.si.
Prevažanje z avtomobilom je odslej drago kot še nikoli
Trenutek, ki se je napovedoval že nekaj časa, je napočil danes opolnoči, ko so cene goriv v Sloveniji zajadrale v doslej nedosežene višave. Občutno so se podražila prav vsa goriva, pri čemer se je s 3,8 centa najmanj podražil liter kurilnega olja, medtem ko se je najbolj podražil liter 95-oktanskega neosvinčenega bencina, in sicer kar za 5,5 centa. Več na www.dnevnik.si.
Nevladniki se nadejajo uspeha pri oceni ustavnosti zakona o kmetijskih zemljiščih
Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je novela o kmetijskih zemljiščih v nasprotju z ustavo, bo novela razveljavljena, poslovnik DZ pa bo moral biti dopolnjen tako, da bo, kadar se bo odločalo o okolju, nujno morala biti zagotovljena udeležba javnosti, je ob današnji vložitvi pobude za oceno ustavnosti novele pojasnila Renata Karba iz Umanotere. Več na www.dnevnik.si.
Denarja ni ne za čiščenje ne za varovanje vlakov
Kakšna je prepoznavna podoba vlakov Slovenskih železnic? Je to rdeča barva regionalnih vlakov, modro-bela kombinacija vlakov ICS ali z oglasi prelepljena fasada, ki se uveljavlja v zadnjih letih? Če iščemo podobo, ki se pojavlja najpogosteje, je odgovor na dlani – to so pografitirani vagoni, ki vozijo po slovenskih tirih. Na Slovenskih železnicah priznavajo, da je pografitirana večina motornih garnitur, ki vozijo po Sloveniji. Grafiti se pojavljajo tudi na nekaterih vlakih, ki so prekriti z reklamami za posamezna podjetja, »kar seveda našim strankam ni najbolj pogodu«, v zadnjem času pa tudi na nekaterih tovornih in – kar je še manj sprejemljivo – muzejskih vagonih. Poudarili so, da grafitiranja na vlakih ali v njih ne dovoljujejo in da na to gledajo kot na vandalizem, o katerem obveščajo policijo; v preteklosti so že vložili kazenske ovadbe proti neznanim storilcem. Več na www.dnevnik.si.
V tretjem krogu najmanj ponudb za odkup stanovanj do zdaj
Včeraj je republiški stanovanjski sklad še tretjič letos odpiral ponudbe za odkup nezasedenih stanovanj, ki so prispele na njihov javni poziv, objavljen maja letos. V tretjem krogu je 12 ponudnikov skladu ponudilo 152 stanovanj in 152 parkirnih prostorov v skupni ponudbeni vrednosti približno 14,9 milijona evrov. Večino ponudb, 83 odstotkov, so tako kot v prvih dveh krogih oddale pravne osebe. Odločitve o popolnih ponudbah bo sklad sprejel v roku 30 dni, lastnike nepopolnih vlog pa bo pozval k njihovi dopolnitvi v roku 15 dni. Tiste ponudnike, ki bodo izpolnjevali vse pogoje sklada in mu ponudili ustrezna stanovanja, bo sklad pozval na pogajanja o končni ceni odkupa, tako kot je to storil s ponudniki iz prvih dveh krogov. Od 103 ponudnikov, ki so predvsem v prvem, v manjši meri pa tudi v drugem krogu skladu v odkup ponudili 1108 stanovanj in 1434 parkirnih prostorov v skupni vrednosti 152 milijonov evrov, v izboru ostaja še 23 ponudnikov (vse so pravne osebe), s katerimi tečejo pogajanja o končni ceni odkupa, so sporočili s sklada. Ta je za odkup stanovanj, ki naj bi jih nato prodali oziroma oddali v najem, sicer namenil 40 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.
Severna obvoznica spet prevozna
Jutri bodo delavci Darsa odstranili še zadnjo zaporo na severni ljubljanski obvoznici in s tem končali najobsežnejši poseg v okviru letošnjih obnovitvenih del na slovenskih avtocestah in hitrih cestah. Za obnovitvena dela na 1,5 kilometra dolgem odseku od Celovške ceste proti Kosezam so na Darsu odšteli 5,3 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.
Ljubljančani diskriminirani na LPP
Od ponedeljka naprej lahko dijaki in študenti, ki se šolajo več kot 5 kilometrov od kraja bivanja, kupijo šolske mesečne vozovnice za 15 evrov. To je enotna cena za vse mesečne vozovnice v medkrajevnem avtobusnem in železniškem prometu, v ceno pa so vključene tudi ljubljanske in mariborske mestne mesečne vozovnice. Vozovnice so namenjene tistim, ki se občasno vozijo domov, saj so omejene na 10 medkrajevnih voženj, sicer pa začasno bivajo v kraju, kjer se šolajo. Po spremembi zakona o prevozih v cestnem prometu bo država od začetka novega šolskega leta naprej subvencionirala prevoz vsem študentom in dijakom, ki se ne šolajo v kraju, kjer živijo. Po drugi strani pa bodo dijaki in študenti, ki živijo in se šolajo v Mestni občini Ljubljana, po novem za svojo mesečno vozovnico odšteli 20 evrov. Več na www.dnevnik.si.
Bližina avtobusnih prog je višji standard
Cilj javnega podjetja za prevoz potnikov ni, da na vsak način posluje pozitivno, je prepričan direktor Ljubljanskega potniškega prometa Peter Horvat. Njegov namen je pokrivati čim večjo površino in ljudem dati možnost, da se vozijo s kakovostnimi avtobusi, je pojasnil Horvat in dodal, da je treba ravno zaradi tega javni potniški promet do neke mere subvencionirati. Več na www.dnevnik.si.
Suša tudi na ljubljanskih avtobusih
V prvi polovici letošnjega sušnega leta, ki se je nadaljevalo v dolgo in vroče poletje, so na Ljubljanskem potniškem prometu zabeležili slab milijon manj potovanj z avtobusi kot v enakem obdobju lani. Največji upad potovanj so na LPP zabeležili junija, in sicer za skoraj deset odstotkov manj kot v enakem obdobju lanskega leta. A upada ne gre pripisovati le počitnicam. Vreme je namreč tisto, ki najbolj vpliva na število potovanj z mestnim avtobusom. Lepo vreme je izpraznilo avtobuse in potnike raje prepričalo v alternative, pešačenje ali kolesarjenje. Več na www.dnevnik.si.
Parkomati tudi v spalnih naseljih
Zastonjkarskemu parkiranju po dobršnem delu ljubljanskih ulic je odklenkalo. Najprej so bili parkomati nameščeni večinoma v središču mesta in ožji okolici, nato pa so se ti pred časom pojavili še v spalnih naseljih. V štirih letih nameravajo tako postaviti do 350 parkirnih avtomatov. Po mnenju nekaterih gre pri zaračunavanju parkirnine še za povečanje socialne neenakosti, medtem ko nekateri v tej odločitvi ljubljanskega mestnega sveta vidijo korak v pravo smer. Teh je, razumljivo, le za vzorec. S postavitvijo parkomatov želi občina pregnati dnevne migrante in občasnim obiskovalcem določenih predelov mesta zaračunati parkiranje, stanovalcem pa omogočiti normalnejše razmere za parkiranje. Več na www.dnevnik.si.
V Zalogu bo nastal nov poslovni center
Mestna občina Ljubljana se bo v naslednjem letu lotila še enega projekta v sklopu javno-zasebnega partnerstva. Tokrat bodo skupaj s podjetjem Spar Slovenija v Zalogu zgradili poslovno-upravni center Zalog, v katerem bodo poleg trgovine omenjenega trgovca zrasli še javna knjižnica, večnamenska dvorana, dvorana za rekreacijo, glasbena šola, četrtni mladinski center, svoje prostore pa bo dobila tudi tamkajšnja četrtna skupnost, načrtujejo na občini. Nov center s 5963 kvadratnimi metri površin in 112 parkirnimi prostori, je po ocenah vreden dobrih devet milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.
Cene stavbnih zemljišč pri nas dvakrat višje kot v Avstriji
Mestna občina Ljubljana je v proračunu za letošnje leto predvidela več kot 18 milijonov evrov prihodkov iz naslova prodaje stavbnih zemljišč, a je bila v prvi polovici leta realizacija tega cilja precej klavrna: nekaj več kot 46.000 evrov. To je četrtina odstotka predvidenega zneska. Več na www.dnevnik.si.
V neslavno propadli SIB odslej turisti
Medtem ko na ljubljanski mestni občini urbanistični in drugi strokovnjaki ravno te dni razpredajo, kaj storiti s Čopovo ulico, da bo dosegla raven nekaterih bolj atraktivnih ulic v samem mestnem jedru, jim gredo na roko tudi zasebniki, ki v nekdanjih prostorih Slovenske investicijske banke (SIB) urejajo hostel. Mladinski hotel v Čopovi ulici naj bi svoje duri odprl najkasneje 1. decembra, naložba pa bo družbo DTK Murka stala 2,5 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.
Nekdanje letališče bo muzej letalstva
Že lani v začetku aprila je bilo območje nekdanjega starega ljubljanskega letališča, ki počasi izginja med poslovnimi in trgovskimi objekti industrijske cone Moste in nakupovalnega središča BTC, razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. A preden bo staro letališče, ki predstavlja še ohranjeni del prvega slovenskega civilnega letališča ter je delovalo med letoma 1933 in 1979, kasneje pa služilo kot športno letališče, ponovno zaživelo kot muzejski kompleks, morajo na ljubljanski mestni občini skleniti še dogovor z zasebnim partnerjem. Več na www.dnevnik.si.
Zapuščeni avtomobili na parkirišču že mesece
Na parkirišču ob Ljubljanici tik pod Ambroževim trgom že več mesecev stojijo tri vozila, od katerih imata dve registrsko tablico, eno pa ne. Voznike, ki tam vsako jutro parkirajo, moti, da pristojne službe teh avtomobilov ne odpeljejo, saj brez potrebe zavzemajo parkirne prostore tistim, ki vsak dan pridejo v mesto na delo. Več na www.dnevnik.si.
Nadzora nad usodo izrabljenih avtomobilov v Sloveniji ni
V Sloveniji se na leto iztroši približno 50.000 vozil, vsako leto pa jih trije obrati za razstavljanje v državi prevzamejo in razgradijo le okoli 10.000. To pomeni, da je ustrezno predelana le petina avtomobilov, okoli 40.000 pa se jih “izgubi”, so opozorili v podjetju Saubermacher. Več na www.dnevnik.si.
Mnogi, ki vroče avgustovske dneve preživljajo v prestolnici, iščejo ohladitev tudi v mestnih kopališčih. Na Kodeljevem so se tako odločili, da bodo letos sezono, če bo to dopuščalo vreme, prvič podaljšali do 10. septembra. Plavanje v dveh velikih in dveh otroških bazenih bo od petka naprej sicer žepom prijaznejše, saj bodo vsi obiskovalci ob nakupu vstopnice dobili še eno brezplačno, otroci do 7. leta starosti pa bodo imeli brezplačen vstop. Več na www.dnevnik.si.
Nekateri Ljubljančani se jezijo nad športnimi plezalci, ki svoje plezalne veščine pilijo na Rimskem zidu na Mirju. Ta je namreč največji ostanek rimske Emone v Ljubljani in je tudi zavarovan kot kulturni spomenik državnega pomena. “Zakaj pristojni zavodi ne ukrepajo in ne zaščitijo Rimskega zidu pred športnim plezanjem. V Grčiji imajo poseben odnos do svojih antičnih dragocenosti, pri nas pa je Rimski zid popackan z magnezijem in nekje so celo luknje,” se je jezil eden od občanov. A na mestnem oddelku za šport odgovarjajo, da po mnenju strokovnjaka z dolgoletnimi plezalnimi izkušnjami plezalci na zidu delajo zanemarljivo škodo. “Plezanje ni izrecno prepovedano, je del urbanega življenja v mestu in zato s tem ni nič narobe,” so zagotovili na oddelku za šport in dodali, da plezalci po zidu plezajo že trideset let. Več na www.dnevnik.si.
Kranjčane poceni prevoz drago stane
V gorenjski prestolnici imajo enega najcenejših javnih prevozov v Sloveniji. Občani za dnevno vozovnico odštejejo evro, za mesečno plačajo pet, za letno vozovnico pa 30 evrov. Tako ugodne cene omogoča Mestna občina Kranj, ki je letos do junija za subvencioniranje mestnega prometa namenila 690.000 evrov, lani pa skupaj več kot 840.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.
Hotela Bellevue in Pod Voglom z novim lastnikom
Slabo gospodarjenje lastnika večine hotelov ob jezeru je vsaj za dva med njimi končano. Podjetnik Japec Jakopin je namreč od Zmaga Pačnika kupil hotela Bellevue in Pod Voglom, Pačnik in njegova podjetja pa ostajajo lastniki zaprtega hotela Ski na Voglu, Zlatoroga in tudi istoimenskega kampa. V Bohinju so z odobravanjem sprejeli novico o nakupu, ki pa za zdaj še ne pomeni konkretne izboljšave tamkajšnje hotelske ponudbe. Nesporno pa je prednost v tem, da bosta hotela ostala v domači lasti, na podlagi poslovnih odločitev in raziskav trga, ki jih namerava opraviti Jakopin, pa si lahko obetamo tudi vlaganja v boljšo ponudbo ob jezeru. Primer hotela Jezero dokazuje, da v Bohinju ne manjka pravih hotelirjev, nastajajo tudi manjši hoteli, Park v Bohinjski Bistrici pa trenutno predstavlja vrh tamkajšnje turistične ponudbe. Več na www.dnevnik.si.
Grad Strmol za protokol, hlev pa za kongrese
Oktobra bo po dveh letih spet odprt grad Strmol, eden najlepših protokolarnih objektov v Sloveniji. V njem zdaj potekajo zaključna dela, uporabno dovoljenje pa ima že od konca maja. Še pred začetkom obnove kulturnega spomenika državnega pomena v septembru 2010 je država pridobila 4,85 milijona evrov evropskih sredstev, dejanski evropski prispevek pa bo po realizaciji končnega zahtevka, ki ga je ministrstvo 7. avgusta poslalo na ministrstvo za finance, znašal nekaj več kot 3 milijone evrov. Celotna obnova gradu je stala 3,8 milijona evrov, od tega 622.000 evrov za restavratorska in konservatorska dela. Obnovitvena dela je izvajalo gradbeno podjetje Givo iz Ljubljane, konservatorsko-restavratorske posege na predmetih iz gradu pa Restavratorski center, ki deluje pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Več na www.dnevnik.si.
Poljanci z majhnimi koraki do velikih idej
V Poljanski dolini zavoljo gospodarske krize razvijajo turizem z majhnimi koraki, a v pravo smer do velikih idej. Veliko truda, a malo denarja je občina Gorenja vas – Poljane porabila za lepo označeno in v poseben zemljevid vrisano kolesarsko pot. Ker veliki zasebnik (še) nima denarja za večmilijonsko naložbo v obnovo Tavčarjevega dvorca na Visokem, so Poljanci sami poskrbeli za skromno obnovo dveh sob, lokalnemu gostincu pa ponudili priložnost, da z domačo ponudbo poskrbi za lakoto in žejo. In jim je uspelo. Podobna je zgodba s poljanskimi toplicami. Občina je v zadnjih letih v nakup kmetije Pri Topličarju, ureditev vrtine, bajerja in analizo vode v Kopačnici vložila 150 tisočakov. Ker (še) ni bila uspešna pri iskanju zasebnika, ki bi poskrbel za bazene in hotel ali apartmaje, so kar sami lično uredili okolico, postavili nekaj otroških igral, brunarico pa oddali v najem drugemu lokalnemu gostincu in tudi ta se trudi s ponudbo. Več na www.dnevnik.si.
Inšpektor zahteva rušenje čolna na Krki
Brežičani, napoved za danes je 36 stopinj Celzija. Če ste se tik nad železnim mostom hoteli ohladiti v Krki, ostanite doma. Športno-rekreacijski center Grič, ki urejen spremlja goste že 13 let, bo danes protestno zaprt. Lastnik Mitja Oštrbenk namreč opozarja na po njegovem mnenju nerazumljivo gonjo inšpektorjev uperjeno proti njegovemu športnemu centru. Jedro spora je kiosk, v katerem Mitja Oštrbenk ob Krki prodaja pijačo in ki mu omogoča kritje stroškov športnega centra. Gradbeni inšpektor za rešetkami Matjaž Golob, ki so mu dokazali prejemanje podkupnine, je oktobra 2010 izdal odločbo, kjer je kiosk označil za gradbeni objekt in zahteval njegovo rušitev. Kockasta hiška stoji na kmetijskem zemljišču, ki je poplavno območje Krke, gradbeno dovoljenje zanjo pa ni bilo izdano. Oštrbenk pravi, da je za to razlog. Po njegovem mnenju je kiosk plavajoči objekt, ki stoji na rečnem bregu. Inovativni podjetnik je čoln v obliki majhne hiške z ravno streho razvil sam, za podoben projekt je leta 2009 celo prejel nagrado za najbolj inovativno idejo v slovenskem turizmu Snovalca. Več na www.dnevnik.si.
Poziv o ambroziji spodbudil prijave
Poziv ministrstva za kmetijsko in okolje lastnikom zemljišč, naj začnejo odstranjevati ambrozijo takoj, ko jo opazijo (ta visokoalergena samonikla rastlina namreč povzroča seneni nahod), je očitno naletel na plodna tla, saj so včeraj fitosanitarni inšpektorji v Mariboru zaznali velik porast števila prijav rastišč ambrozije. “Doslej so bile posamezne prijave, danes, po objavi v medijih, pa jih je veliko – prejeli smo jih vsaj petnajst in pričakujem, da bo podobno še nekaj dni,” pravi Igor Poherc, fitosanitarni inšpektor iz Maribora. Več na www.vecr.com.
Gradbena dovoljenja, ki jih je Upravna enota Žalec v zadnjih letih izdala nekaterim občanom Braslovč, na podlagi odloka o prostorskem redu, so nezakonita. Tako je ugotovilo ustavno sodišče, ki je občini že lani z odločbo naložilo, da napako odpravi. Več na www.dnevnik.si.
Nepremičnine koprske občine niso nikogar zanimale
Javne dražbe nepremičnin v lasti Mestne občine Koper je bilo danes konec po le nekaj minutah, saj za nobeno od 22 nepremičnin, ki so bile na tokratnem seznamu, ni bila vplačana varščina. Na seznamu sta bila med drugim skladišče Libertas tik ob koprskem pristanišču in nekdanji Kompasov gostinski objekt na Lazaretu.
Kolesarska steza Solkan-Plave vse bliže uresničitvi
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je izdalo odločbo o dodelitvi denarja za gradnjo 9,27 kilometra dolgega odseka dvosmerne kolesarske steze med Solkanom in Plavami. Projekt, katerega skupna vrednost znaša 4,9 milijona evrov, bo v višini 3,4 milijona evrov sofinanciran iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Odsek, ki bo predvidoma zgrajen do konca leta 2014, je del približno 34 kilometrov dolge kolesarske povezave med Mirnom, Vrtojbo, Novo Gorico in Kanalom. Novozgrajeni del med Solkanom in Plavami bo med drugim povezal tudi Športni park Solkan s spodnjo Soško dolino, zato na tem območju pričakujejo povečanje kolesarskega prometa.