Železniška postaja v megli sporov
Potem ko je konec junija podjetje Trigranit, investitor v ljubljanski potniški center Emonika, podalo zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja, ki pa je bil po oceni ministrstva za infrastrukturo in prostor nepopoln, so začela na dan prihajati tudi trenja med večinskim lastnikom družbe Emonika Trigranitom in Slovenskimi železnicami, ki imajo v družbi le triodstotni delež. Več na www.dnevnik.si.
Trigranit: Država in občina naj za Emoniko tudi kaj naredita
Podjetje Trigranit, zasebni investitor v ljubljanski potniški center Emonika, ki je konec meseca junija po petih letih vložilo zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja, bo moralo vlogo dopolniti, saj ni bila popolna. Kakšne dopolnitve v dokumentaciji so potrebne, nam do konca redakcije z ministrstva za infrastrukturo in prostor niso sporočili. Zanimiva pa je bila izjava direktorja Emonike Csabe Totha, ki je dejal, da potniškega centra ne bo mogoče zgraditi brez evropskih sredstev. To je nekoliko presenetljivo, saj se o evropskem denarju za Emoniko do zdaj ni govorilo. Več na www.dnevnik.si.
Fabianijev most v vnovičen pregled
Gradis G, izvajalec del na Fabianijevem mostu med Roško in Njegoševo cesto, je do roka odpravil pomanjkljivosti na mostu, zaradi katerih pred mesecem dni ta ni dobil uporabnega dovoljenja. Gradbinci so dokončali ograje, zmontirali oprijemala, dokončali tlake, na spodnji etaži namestili stebričke, asfaltirali hodnike za pešce in drugo. Kdaj bodo izvedenci opravili nov pregled Fabianijevega mostu in kdaj bi bil ta nato odprt za promet, na ljubljanski občini niso znali povedati, saj je to v domeni upravne enote Ljubljana. Več na www.dnevnik.si.
Po centru rastejo antene Wi-Fi
Po središču Ljubljane so v skladu s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, ki jo je Mestna občina Ljubljana podpisala s konzorcijem Telekom Slovenije in NIL, začeli montirati antene za zagotavljanje brezžičnega interneta. Predvidoma jeseni bo tako na vseh zunanjih javnih površinah v centru mesta mogoče neomejeno dostopati do spletne strani občine, brezplačna pa bo tudi ena ura interneta na dan. Prenosa podatkov Telekom za zdaj ne namerava omejiti. Koliko bo treba plačati za naslednje ure uporabe, še ni znano. Mestno brezžično povezavo bo sicer mogoče uporabljati tudi v avtomobilih in na avtobusih, pa tudi zidovi stavb v večini primerov tega večinoma ne bodo onemogočali. Več na www.dnevnik.si.
Na Fužinah kmalu novi diskontni trgovini
Gradbeno podjetje Gic gradnje je pred dvema tednoma z gradbeno ograjo zaprlo dostop do manjšega parka na Novih Fužinah med Brodarjevim in Preglovim trgom. Čeprav so se stanovalci bližnjih blokov in tudi nekateri drugi prebivalci Fužin ob napovedani gradnji na tej do zdaj zeleni zaplati sredi naselja zelo razburjali, podjetje Gic gradnje ne odstopa od namere, da bo tu zgradilo novi trgovski center. Podiranje dreves na zelenici je znova razburilo nekatere stanovalce, med drugim tudi gospo, ki se je predstavila kot “ogorčena stanovalka, ki jo moti, da so drevesa dala svoje življenje za betonsko zgradbo in asfaltno parkirišče trgovine Eurospin”. Ogorčena stanovalka je še zagotovila, da imajo na Novih Fužinah dovolj večjih in manjših trgovin, ki po njenem mnenju zadovoljijo nakupovalne potrebe prebivalcev Fužin. Več na www.dnevnik.si.
“Škoda!” je rekel Dejzi, gospodič, ki je veslaškemu dvojcu v postavi Mehle-Velikonja posodil kanu ter naju odpeljal do Močilnika pri Vrhniki, kjer pridre na plano voda, znana kot reka Ljubljanica. Družno smo se čudili opuščenosti prestižnega gostinskega objekta, ki propada lučaj od izvira reke. Očitno nihče ne ve, kaj bi z njim. Pred leti se je še dalo slišati o kaki elektronski zabavi, sedaj niti teh ni več. Preveč ponudbe za premalo ljudi? Tako je tudi ideja, da bi Ljubljanica postala plovna v svojem celotnem toku, ob soočenju s propadajočim Močilnikom bila deležna podobnega pomisleka: “Za koga le?” Več na www.dnevnik.si.
Kolesarskih stez še ne bodo barvali
Medtem ko mesto ponoči spi, cestni delavci barvajo obledele talne oznake. Vsako jutro tako nekatere Ljubljančane pričakajo sveže pobarvani beli prehodi za pešce. “V sklopu letnega načrta vzdrževanja je letos predvidena obnova prečnih in vzdolžnih oznak na mestnih vpadnicah, grbin, napisov šola in označb na avtobusnih postajališčih,” pojasnjujejo v javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice, kaj bo pobarvano najprej, potem pa se bodo lotili še drugih, obnove potrebnih talnih označb, ki pogosto igrajo celo pomembnejšo vlogo kot vertikalni prometni znaki. Več na www.dnevnik.si.
Namesto naselja zraslo črno odlagališče
Na nekdanji piščančji farmi družbe Jata v Kamnici pri Dolskem namesto novega stanovanjskega naselja, ki naj bi zraslo že pred časom, raste novo črno odlagališče odpadkov. Na 2,3 hektarja velikem zemljišču se kopiči najrazličnejša navlaka – od odpadnega gradbenega materiala, strupenih salonitk, plastike, delov avtomobilov, gospodinjskih aparatov in celo igel. Več na www.dnevnik.si.
Odprta vrata idejam bodočih arhitektov
V tem tednu so odprta vrata idejam, zasnovam in konceptom o prostorski ureditvi petih mariborskih lokacij pod imenom Razvojni projekti za Maribor. Študentje ljubljanske fakultete za arhitekturo pod mentorstvom profesorja Aleša Vodopivca svoje velikopotezne načrte, prevedene v makete ter v sliko in spremno besedo, predstavljajo v razstavnem salonu Urban v Grajski ulici. Tokrat so mladi arhitekti premišljali podobe desnega brega Drave, Trga Borisa Kidriča, stanovanjskega naselja Rošpoh in preureditev ali dopolnitev Akvarija – terarija v Mestnem parku. Več na www.vecer.com.
Moderni kolos bolj moti kot navduši
Več kot 39,8 milijona evrov vredna, razkošnih 14 tisoč kvadratnih metrov prostrana nova medicinska fakulteta (MF) za sedemsto študentov je po dobrem letu dni gradbeno skorajda končana. Zdaj ko so dela, povezana z zunanjim videzom stavbe, blizu zaključka, so se v mestu začele razprave o tem, ali objekt bolj krasi ali kazi desni breg Drave. Kulisa starega mestnega jedra med Pobreško cesto in starim mostom se je namreč z enormnim steklenim kompleksom izmenjajoče se svetlo modre in temno zelene barve bistveno spremenila. Več na www.vecer.com.
Lastniki zemljišč proti obvoznici
V Lučah so o gradnji obvoznice razmišljali že pred petdesetimi leti. Narejenih je bilo več idejnih načrtov, ki so ostali nekje v predalu, dokler niso leta 1990 celotno Zgornjo Savinjsko dolino prizadele katastrofalne poplave. Luče so bile pod vodo, vodstvo takratne krajevne skupnosti pa je začelo pritiskati na državo, naj vendarle poskrbi za gradnjo obvoznice, ki ne bo rešila samo prometnih zagat, ampak bo kraj zaščitila tudi pred uničujočimi stoletnimi vodami. Več na www.dnevnik.si.
V Kortah dograjujejo kanalizacijo in urejajo pokopališče
V začetku avgusta so se začela pripravljalna dela izgradnje drugega dela kanalizacije v Kortah. V skladu z načrtovanim projektom hkrati potekajo tudi dela za ureditev tamkajšnjega pokopališča. Dela naj bi se predvidoma končala v prvi polovici prihodnjega leta. Izvajalci gradbenih del, podjetje Grafist s partnerji, podjetjema Adriaing in CPK, bodo že v tem tednu zakoličili kanalizacijo in določili obseg poseka dreves ter izdelali načrt prometnih zapor. Z dejanskim posekom dreves, postavitvijo prometnih zapor in urejanjem kanalizacije bodo nadaljevali prihodnji teden. Poleg druge faze izgradnje kanalizacije poteka še ureditev pokopališča, kjer bodo uredili poslovilne poti in ploščad, zgradili nov poslovilni objekt, pokopališče pa bo pridobilo nova pokopna mesta, in sicer 39 klasičnih in 14 talnih žarnih, posodobili pa bodo tudi vodovodno in električno infrastrukturo ter ob pokopališču dogradili novo kanalizacijo z manjšo biološko čistilno napravo. Problem parkiranja bodo rešili z 41 novimi parkirnimi prostori. Več na www.dnevnik.si.
Lov na obmorska kopališča, ki zaračunavajo vstopnino
V minulih dneh so inšpektorji za okolje in naravo uprizorili pravi lov na tista obmorska kopališča, ki zaračunavajo vstopnino. Javnost pa je pred dilemo. Povsem logično je, da je morje splošno javno dobro in mora biti zato dostopno vsem, torej upravljavci plaž ne bi smeli zaračunavati dostopa do morja. Toda upravljavci plaž so v glavnem prejeli vodno dovoljenje od države, zaradi česar so dolžni tudi dobro skrbeti za kopališča, kar povzroča nemajhne stroške. Ali smejo za svoje stroške terjati nadomestilo (plačilo)? Še v večji dilemi pa ostanejo, ko zvedo, da upravljavec Grajske plaže na Bledu sme zaračunavati vstopnino, upravljavec kopališča Strunjan ali kopališča Simonov zaliv pa ne. Tudi Blejsko jezero je namreč naravno javno dobro (kot morje). Več na www.delo.si.
Morje, plaža in priobalno zemljišče so naravno javno dobro, kar pomeni, da jih lahko uporablja vsakdo. Kopanje mora biti dovoljeno vsem, prav tako lahko vsakdo na obali razgrne brisačo. Kljub temu in kljub inšpekcijskim odločbam, da morajo upravljalci plaž prenehati z zaračunavanjem vstopnine, ta na nekaterih plažah ostaja. “Splošna raba morja zajema rabo za kopanje in izvajanje drugih podobnih rekreativnih dejavnosti. Zato je treba zagotoviti najmanj prost dostop do morja in tudi omogočiti zadrževanje na priobalnem zemljišču z namenom izvajanja kopanja,”pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Več na www.primorske.si.
Na plažah ne bodo več pobirali vstopnin
Morje, vodno zemljišče morja, plaža, priobalno zemljišče morja so naravno javno dobro, kar pomeni, da jih lahko uporablja vsakdo pod enakimi pogoji, poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Pristojne inšpekcijske službe so v zadnjem času trem zavezancem izdale odločbe zaradi neupravičenega zaračunavanja in pobiranja vstopnine. Zoper nekatere upravljavce naravnih kopališč, ki so zaračunavali in pobirali vstopnino za kopanje ali dostop do vodnega ozirma morskega dobra ter s tem omejevali njuno splošno rabo, je bilo po pojasnilih ministrstva v zadnjem obdobju uvedenih več postopkov inšpekcijskega nadzora. Večina postopkov je že zaključenih, in sicer so se končali z izdajo odločb, s katerimi so inšpekcijskim zavezancem odredili takojšnjo odpravo nepravilnosti, torej prenehanje neupravičenega zaračunavanja in pobiranja vstopnine. Več na www.primorske.si.
Poletni hrup: kdo ga dovoli in kdo nadzoruje
Poletje je čas številnih javnih prireditev, ki enim prinašajo veselje, drugim pa kratijo spanec. V nočnih urah neumorno zvonijo telefoni na policijskih postajah, za grešnega kozla pa imajo ljudje pogosto upravne enote, češ da brez meril dovolijo prav vse, tudi preglasne javne družabne dogodke. Takšno razumevanje je v večini primerov napačno; policija ni pristojna za nadzor nad prekomernim hrupom, upravne enote pa izdajajo dovoljenja le za določene prireditve. Več na www.primorske.si.
Osnutek okoljevarstvenega soglasja za CERO v Stari Gori je razgrnjen
Do 10. septembra bo tudi na sedežu upravne enote v Novi Gorici možno dajati pripombe na dokumentacijo za izdajo okoljevarstvenega soglasja projektu regijskega centra za ravnanje z odpadki (CERO) v Stari Gori. To je eden od zadnjih korakov v pripravi “papirjev” za center. Več na www.primorske.si.
Občina v sodelovanju z lastniki stanovanj in poslovnih prostorov obnavlja še zadnja pročelja starejših hiš sredi Idrije. Novo “obleko” je že dobila meščanska Gantarjeva hiša. Pravkar pripravljajo selitev poslovalnice banke in stanovalcev iz “Golitove” hiše, ki bo kot poslednja na Mestnem trgu s pomočjo popotresnega denarja dočakala temeljitejšo obnovo. Za lani pogorelo poslovno-stanovanjsko hišo, farovž, na Starem trgu so tudi že izbrali izvajalca. Obnove se bo lotil jeseni. Skupaj z zavarovalnicami bodo stroške krili lastniki in najemniki prostorov. “Madež” v mestnem jedru bo le še območje opuščenega gostišča in balinišča Soča, za katerega pa tudi že pripravljajo zazidalni načrt. Več na www.primorske.si.
Inšpektorji popuščajo črnograditeljem
V Strunjanu nad turističnim naseljem Salinera nekdo že več kot leto dni na črno gradi 700 metrov dolgo in v povprečju pet metrov široko za zdaj še makadamsko cesto. Inšpektorji vedo zanjo, vendar doslej še niso ukrepali, češ da ne sodi v prioritetno obravnavo. Izvajalec del je menda vsem znani piranski črnograditelj Bruno Š. Primer je prišel v javnost pred tremi meseci, ko so se o njem razpisali mediji in odgovornost za poseg pripisali Stanetu Valantu, nekdanjemu prvemu možu NFD Holdinga. Več na www.delo.si.
Kolo iz recikliranega kartona za sedem evrov
Izraelskemu ljubitelju koles, Giori Karivu, je uspelo iz recikliranega kartona narediti funkcionalno kolo. Kolo iz kartona je dolgo veljalo le za umetniški projekt, a Giora Kariv, izraelski ljubitelj koles, je iz recikliranega kartona naredil kolo, ki ga lahko dejansko voziš, poroča Fastcoexist. Ko se je v fazi izdelave obrnil po nasvet k inženirjem, so mu ti dejali, da je njegovo idejo o kartonskem kolesu nemogoče realizirati. Prav to pa ga je motiviralo, da je eksperimentiral z različnimi materiali, da je videl, kaj proizvede zahtevano moč in trajnost. Več na www.finance.si.