Subvencija za prevoz v šolo in na fakulteto za vse dijake in študente

Dijaki in študentje po subvencijo k prevozniku

Študentje in dijaki subvencije za prevoz do šole ali fakultete po novem ne morejo več uveljavljati na centru za socialno delo. Od 20. avgusta dalje jo lahko uveljavljajo pri prevoznikih, so sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Do subvencije prevoza bodo po novem upravičeni vsi dijaki in študentje, ne glede na njihov gmotni položaj, še dodajajo. Konec preteklega meseca je namreč začela veljati novela zakona o prevozih v cestnem prometu, ki razveljavlja vse določbe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se nanašajo na subvencijo prevoza za dijake in študente. To pomeni, da subvencija prevoza za dijake in študente ni več ena od pravic iz javnih sredstev in torej o njej centri za socialno delo ne bodo več odločali. Več na www.dnevnik.si.

V Ljubljani bo veliko študentskih postelj praznih

Bliža se začetek novega študijskega leta in skrajni čas je za iskanje stanovanja. Pohiteti morajo predvsem bruci, ki računajo na subvencijo. Njihove prijave za domove in bivanje pri zasebnikih bodo sprejemali le še jutri. Zaradi številnih nepopolnih vlog, ki so bile poslane po elektronski pošti, bo jeseni precej postelj verjetno praznih. Kaže, da bo v Ljubljani jeseni veliko postelj praznih, le v Kopru pa bo študentskih postelj premalo. Več na www.delo.si.

Samo moje hišice ne

Na Hrvaškem se je država počez lotila črnih gradenj. Ne prvič, ne zadnjič in vedno smo zajokali tudi na tej strani meje, ker nas tam čez gulijo z davki in nam rušijo v potu obraza zgrajeno tik ob morju. Več na www.dnevnik.si.

Po velikosti stanovanj capljamo za Evropo

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je pred časom ocenil, da bi v načrtovani stanovanjski soseski Polje III lahko pridobil 60 novih neprofitnih stanovanj. Sklad si je zaradi kroničnega pomanjkanja neprofitnih najemnih stanovanj v Ljubljani želel, da bi arhitekti našli prostor za kakšno stanovanje več, kot je načrtovano. V biroju Bevk Perović arhitekti pa stanovanjskemu skladu v svojem arhitekturnem predlogu nazadnje niso ponudili le nekaj dodatnih stanovanj, ampak kar 86 stanovanj več. Vodja stanovanjskih študij na Urbanističnemu inštitutu Richard Sendi je do take zmagovite arhitekturne rešitve in do predvidene gostote stanovanj v Polju III skeptičen. Ta meni, da stanovanja ljubljanskega stanovanjskega sklada kot tudi druga stanovanja v prestolnici po velikosti in številu sob precej zaostajajo za evropskimi standardi. Smotrno bi bilo, pravi, da bi država predpisala stanovanjske standarde in tako postavila merila, kako bodo videti kakovostna stanovanja. Več na www.dnevnik.si.

Namesto milijonov Metelkovi le nekaj tisočakov

Metelkova je najpomembnejša gonilna sila alternativne kulture v slovenski prestolnici, njen pomen pa sega daleč prek meja države, so leta 2009 ugotovili na Mestni občini Ljubljana ter Metelkovo razglasili za posebno kulturno cono. Istega leta so občinski funkcionarji tudi ugotovili, da “svoje poslanstvo Metelkova uresničuje v prostorih, ki so v veliki meri dotrajani”, in da je treba “celotno infrastrukturo za nemoteno delovanje dokončno urediti in tudi opredeliti trenutno formalnopravno nedorečen status”. Odločili so se, da bodo v treh letih, torej do konca letošnjega leta, v urejanje Metelkove vložili kar 5,3 milijona evrov, pri čemer so si obetali, da bo 3,27 milijona evrov prispevala Evropska unija Več na www.dnevnik.si.

V zelo slabem stanju je že več kot štirideset odstotkov vseh državnih cest

Na odseku ceste Vodice-Moste so pred kratkim potekala redna vzdrževalna dela. Odsek je po ocenah številnih voznikov, ki se tu vozijo vsak dan, že dalj časa v katastrofalnem stanju. “Cestišče je že skoraj v celoti prekrito z asfaltnimi zaplatami. Nevarne so kolesnice in naklon ter valovanje cestišča. Po zimskem pluženju se pojavijo udarne jame, ki so nevarne in povzročajo škodo na vozilih. Bankine so neurejene, asfalt na robovih se kar drobi. Stanje se iz leta v leto slabša, asfaltnih zaplat pa je na cestišču že toliko, da bi z njimi lahko na novo preplastili celotno cestišče. To dodatno obremenjuje tovorni promet iz industrijske cone. Cesta je večinoma ravna in omogoča nepremišljenim voznikom visoke hitrosti,” svoja opažanja stopnjuje eden od voznikov in dodaja, da je cesta še zlasti nevarna za kolesarje. Več na www.dnevnik.si.

Zgolj znak za cono 30 je poligon za pobiranje kazni

Cone 30 so smiselne le, če so opremljene z dodatnimi “ovirami” za umirjanje prometa. “Če je v območju omejene hitrosti samo znak za cono 30 in noben drug ukrep za umirjanje prometa, je to lahko samo poligon za pobiranje kazni,” o conah 30, ki so se v zadnjih letih razpasle tako po Ljubljani kot tudi drugih večjih in manjših slovenskih mestih, razmišlja dr. Peter Lipar s prometnega inštituta ljubljanske gradbene fakultete. V Sloveniji se prepogosto dogaja, da je postavitev prometnega znaka za cono 30 vse, kar posamezna občina naredi za umirjanje prometa na določenem območju. V nekaterih conah 30 še lahko opazimo grbine, drugi, bolj sofisticirani spremljevalni ukrepi pa so le redke izjeme. Več na www.dnevnik.si.

Za razpoke 300 tisočakov

Če so se prebivalci štirih blokov na Prijateljevi, Cesarski in Zvonarski ulici na Prulah še pred kratkim bali, da zaradi likvidnostnih težav Kraškega zidarja ne bodo dočakali sanacije, je ta v načrtu finančnega prestrukturiranja podjetja predvidena. A grenak okus pušča dejstvo, da je za štiri močno poškodovane stanovanjske bloke predvidenih skromnih 300.000 evrov. Bloki so se, kot je znano, posedli zaradi predolgo odprte in neustrezno zavarovane gradbene jame v Prulah, kjer naj bi zrasla poslovno-stanovanjska soseska Tribuna. To je povzročilo nagib, razpoke, poslabšalo pa je tudi že tako potresno ne prav najbolj varno gradnjo. Več na www.dnevnik.si.

Stara Ilirija se bo preobrazila v najsodobnejšo športno dvorano

Jeseni bo na široko odprla vrata nova Športna hiša Ilirija ob Vodnikovi cesti in s tem bodo Ljubljančani dobili edini tovrstni športni objekt daleč naokoli. To bo namreč nekakšna hiša športa oziroma športna samopostrežba za rekreativce, kot ji pravijo Katalonci. Obiskovalcem bodo namreč na razpolago bazeni, fitnes centri, prostori za ples, za igre z žogo in podobno. Projekt, ki bo staro poslopje spremenil v najmodernejši športni objekt in se bo tako precej razlikoval od dvoran, ki jih sicer gradijo pri nas in v Evropi, je vreden milijon evrov. Več na www.dnevnik.si.

 

Zaklad narave med Kranjem in Ljubljano

Minilo je četrt stoletja, ko so zaradi nove elektrarne na Savi poplavili svet med Mavčičami in kanjonom Zarice v Kranju. Trboje, Praše, Breg in druge vasi so kar naenkrat postali objezerski kraji, toda ljudje se za to niso pretirano vznemirjali. Najprej so se komaj sporazumeli o imenu novega umetnega jezera, ki je končno dobilo ime po vasi Trboje v šenčurski občini. Danes je sprehod okoli jezera praktično nemogoč, obisk pa prinese prej jezo kot užitek. Pa ne bi smelo biti tako: jezero z okolico je naravni zaklad kot malo takih. Življenje v vodi in ptice ob njej, slikovit kanjon Zarice, skriti kotički in poleti tudi čolnarjenje, kopanje, celo jadranje – vse to ponuja ta zelena naravna oaza med Kranjem in Ljubljano. Več na www.dnevnik.si.

 

Na kopališčih to poletje več kopalcev

Štiri letna kopališča že od sredine junija kopanja željne Ljubljančane vabijo k čofotanju v svojih zunanjih bazenih: Vodno mesto Atlantis, kjer so zunanji bazeni sicer povezani z notranjimi in zato odprti vse leto, Mestna plaža Laguna, kopališče Ilirija ter kopališče Kodeljevo. Če so v večini letnih kopališč z obiskom že zdaj zadovoljni, pa v drugih upajo, da se bo do konca meseca za kopanje v njihovih bazenih odločil še kakšen kopalec več. Več na www.dnevnik.si.

Tudi skoraj štiri tone težki hummerji niso več kos ljubljanskim pajkom

Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice kupuje novo specializirano vozilo ali po domače pajka. Z novim želijo nadomestiti najstarejšega izmed štirih pajkov, ki je zadnjih 13 let nevestne voznike kaznoval z odvozom nepravilno parkiranih vozil, v zadnjem času pa so v Ljubljanskih parkiriščih in tržnicah s tem pajkom najpogosteje odvažali zapuščena vozila. Več na www.dnevnik.si.

Evropska komisija se je otresla dvomov o Stožicah

Generalni direktorat evropske komisije za regionalno politiko je sprostil začasno blokado denarja iz bruseljske blagajne, namenjenega športnemu parku Stožice. Direktorat je po preučitvi odgovorov ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ugotovil, da je projekt gradnje večnamenske dvorane in nogometnega stadiona skladen s pogodbo o sofinanciranju in z javnim razpisom športnega ministrstva, s katerim je Mestna občina Ljubljana pridobila 6,4 milijona evrov evropskih sredstev. Več na www.dnevnik.si.

Verniki brez primernih bogoslužnih prostorov

V Sloveniji uradno obstaja in deluje 44 večinoma različnih Cerkva in verskih skupnosti, kar je sicer v primerjavi s 83 v Nemčiji malo, jih pa je več kot v Avstriji, kjer je, vsaj uradno, priznanih le 26. V Ljubljani ima sedež 19 različnih verskih skupnosti, vendar naša prestolnica v nasprotju z drugimi evropskimi glavnimi mesti po zgrajeni “verski infrastrukturi” za različne religije kaže bolj siromašno podobo. Več na www.dnevnik.si.

Kamfest se širi v parke, na dvorišča in vrtove

Tradicionalni kamniški poletni kulturni festival Kamfest, ki ga že deveto leto zapored organizira Kulturno društvo Priden možic, se bo začel ta petek in bo trajal do 19. avgusta. Za razliko od prejšnjih let, ko je bila večina prireditev izvedena na Malem gradu oziroma ob njegovem vznožju, se bo festival letos razširil na več lokacij mesta pod kamniškimi vršaci. Vse prireditve bodo brezplačne. Del festivalskega programa se bo preselil in obiskovalce povabil tudi v parke, na dvorišča in vrtove. Glavni del festivala bo kajpak še vedno na glavnem odru na tradicionalni razgledni točki – na Malem gradu v središču Kamnika. Prav zaradi lepega razgleda v senci košatih kostanjev se festivala drži tudi nekakšen podnaslov Festival z razgledom. Več na www.dnevnik.si.

Prvošolci še ugibajo, kje bodo prvič prestopili šolski prag

Osnovna šola Toma Brejca je z gradbenim dovoljenjem, ki je od konca julija že pravnomočno, za krepek korak bliže dolgo načrtovanemu začetku prenove in dozidave. Po več spremembah načrtov zdaj v Kamniku začetek del umeščajo na začetek šolskega leta, ko naj bi bil izbran tudi gradbeni izvajalec. Dela naj bi trajala poldrugo leto. V tem času se bodo šolarji, ki so ob zaključku šolskega leta pomagali pospraviti ves šolski inventar iz učilnic in knjižnice v škatle, šolali na šestih različnih lokacijah, posejanih po vsem Kamniku. Več na www.dnevnik.si.

Bohinjci po odvezo za svoje grehe

Brunarica tik nad jezerom pri Ribčevem Lazu je že od junija brez elektrike in naj bi bila porušena še ta mesec. V njej že desetletja živi Darko Kuzmič, ki bo sedaj, ko bodo njegovo hišo porušili, ostal brez strehe nad glavo. “Nimam kam, tu živim in sam ne bom ničesar rušil!” se jezi Kuzmič. Toda vsi ostali podobni objekti, ki so, tako kot njegova brunarica, nekdaj sodili k nekdanjemu mladinskemu domu, so danes že porušeni, njegova brunarica pa je ostala. Kuzmič jo je v preteklosti poskušal legalizirati, a mu ni uspelo, tako da še danes sodi med črne gradnje. Več na www.dnevnik.si.

Ministrstvo ostro proti aktivnostim bohinjske občine v zvezi s črnimi gradnjami

Medtem ko se v Bohinju trudijo preprečiti rušenje črnih gradenj po uredbi o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v Triglavskem narodnem parku, je ministrstvo za infrastrukturo in prostor danes bohinjskega župana v pismu opozorilo, da so aktivnosti bohinjske občine oddaljujejo od bistvenih dejavnikov pravne države, poroča Slovenska tiskovna agencija. Bohinjski občinski svetniki so na četrtkovi izredni seji župana Franca Kramarja pooblastili, da vloži pobudo za presojo ustavnosti uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka (TNP). Še pred tem pa naj bi župan skupaj s svetniki iz vladajočih strank skupaj z ministrstvom skušal rešiti zadevo, tako da bi vlada spremenila omenjeno uredbo. Več na www.delo.si.

Kolesarji sredi cestišča!

Po pločniku na mariborskem Trgu revolucije je bila doslej speljana ena najslabših kolesarskih stez v državi. Na preozki poti je bilo kolesarjem v napoto več uličnih svetilk in drugih stebrov, nato so morali cestišče prečkati zunaj vidnega polja voznikov. Na pobudo Mariborske kolesarske mreže je občinska komunalna direkcija nadomestila to nevarno stezo s prometno novostjo v Sloveniji. Tako imenovani “sharrow” omogoča, da si kolesarji in avtomobilisti delijo sredino voznega pasu, pri čemer motorna vozila na njem nimajo več prednosti. Več na www.dnevnik.si.

 

Na oddih ali počitnice na dravsko nabrežje

Na dolga leta opustelem Limbuškem nabrežju postopoma raste Drava center, ki zlasti ob vikendih privabi precej Mariborčanov. Lastnik omenjenega rekreativno-turističnega centra, ki je vrata odprl lansko poletje, namerava letos ponudbo vsebinsko obogatiti. »Glede na to, da smo center v izgradnji, smo dokaj zadovoljni z obiskom,« je povedal vodja Drava centra Borut Rojs. Na tej privlačni lokaciji, kjer ponujajo različne možnosti za sprostitev in rekreacijo v naravi, se je lani za konec tedna zbralo do 3000 ljudi, je dejal Rojs, to poletje pa bi radi število obiskovalcev povečali še za kakšnih 20 odstotkov. Več na www.delo.si.

 

Maribor ni več le kratek postanek

“Saj je vendar zelo znano mesto.” To je izjava starejšega nemškega turista, ki se, za povprečnega skromnega Mariborčana presenetljivo, nanaša na “toto mesto”, po ocenah mariborskih turističnih delavcev v tem poletju še posebno privlačno. Deloma zaradi svojega naziva evropska prestolnica kulture (EPK), vse bolj pa zaradi druge turistične ponudbe, ki se razvija v mestu in njegovi okolici. V veliki meri pa je Maribor, s tem se je treba sprijazniti, še vedno zgolj kratka postaja na poti proti bolj atraktivnim destinacijam oziroma nazaj domov. Več na www.vecer.com.

Zgolj s sto tisočaki v boj proti svincu

Minuli teden so se na ministrstvu za kmetijstvo in okolje mudili predstavniki ravenskega zavoda za zdravstveno varstvo ter župan in županja občin Črna in Mežica. Zanimalo jih je, kolikšne so možnosti, da bi tudi letos, ko so se varčevalni ukrepi močno zarezali tudi v lokalna okolja, izvedli vsaj del načrtovane sanacije zgornje Mežiške doline, ki je zaradi svinca močno degradirana. Letos je za ta ukrep v proračunu od prvotno načrtovanega milijona evrov predvidenih zgolj še 600.000, Korošci pa bodo od tega iztržili le 135.000 evrov, saj jim je država že v minulih letih obveznosti poravnavala z zamudo in jim za lanske ukrepe dolguje pol milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.

Gradnja vrtca stoji zaradi težav gradbinca

To jesen so se na Prevaljah nadejali odprtja novega, centralnega vrtca, za katerega je občina pred dvema letoma objavila javni razpis. Na podlagi javno-zasebnega partnerstva so dela oddali celjskemu gradbenemu podjetju CMC, to pa se je, kot mnogi drugi slovenski gradbinci, pred dobrim mesecem znašlo v hudih finančnih težavah. Več na www.dnevnik.si.

Popis praznih stavbnih zemljišč razhudil tudi Krčane

Ker je občina Krško razširila bazo zavezancev za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – na novo so popisali predvsem veliko praznih stavbnih zemljišč – je od republiške davčne uprave dobilo odločbe tudi veliko tistih Krčanov, ki jih prej niso dobivali. Kot je sporočil bralec, so nekateri kmetje in upokojenci prejeli tudi položnice za 140 evrov na parcelo, kar je zanje velik finančni zalogaj. “V preteklosti so občine širile zazidalne površine, čemur kmetje niso nasprotovali, saj niso pričakovali davka na to zemljo. Sprejet odlok pa sili kmete v prodajo sicer zazidljive zemlje, ki pa jo uporabljajo kot kmetijsko, saj v večini niso mešetarji z zemljišči. To bo pripeljalo do še večje izgube kmetijskih površin, ki jih pri nas tako in tako primanjkuje,” je še dodal. Več na www.dnevnik.si.

V Kostanjevici bodo za novi vrtec odšteli 1,2 milijona

Polovica oddelkov vrtca gostuje v osnovni šoli, kjer so sanitarije za otroke premajhne, zaposleni pa so ločeni od matične zgradbe. Gradbeno dovoljenje za dozidavo vrtca je bilo pridobljeno aprila, graditi bodo začeli leta 2013. V Kostanjevici na Krki so o gradnji novega vrtca začeli razmišljati že pred uvedbo devetletke, ko sta dva oddelka zaradi izvajanja programa male šole morala gostovati v osnovni šoli. »Intenzivno se na dograditev in adaptacijo pripravljamo zadnjih pet let,« je povedala ravnateljica združene osnovne šole in vrtca Melita Skušek. »Število otrok se je s štirih oddelkov najprej povečalo na pet, zadnji dve leti pa na šest oddelkov. S stisko se srečujemo že več kot deset let.« Več na www.delo.si.

Ilirskobistriški bazen polnijo z zemljo

Dotrajani bazen olimpijskih dimenzij polnijo z odpadnim gradbenim materialom in zemljino. Čemu bo namenjena nova površina, je še skrivnost. Odprti ilirskobistriški bazen z desetimi odrivnimi stebrički za deset plavalnih stez v Parku Nade Žagar je lokalna skupnost z veliko pomočjo JLA in po načrtih njenega častnika, gradbenega inženirja, zgradila daljnjega leta 1952, torej v času, ko so bili olimpijski bazeni prava redkost. Na nekdaj slavni bazen, ki je bil v svoji drugi polovici obstoja predvsem nevarna jama in odlagališče odpadkov, pa bo spominjala le še petmetrska skakalnica. Več na www.delo.si.

Nova oblačila dvorca Lanthieri

Baročni dvorec, ki ima skupaj s parkom status kulturnega spomenika državnega pomena, je po sedmih mesecih obnove pokazal novi obraz. Prenova pročelja dvorca, ki so ga leta 1659 zgradili grofi Lanthieri, je del skoraj štiri milijone evrov vredne investicije. Na začetku leta so gradbinci naleteli na čudovite freske, za katere nekateri domnevajo, da so nastale v pozni renesansi. Konservatorsko-restavratorska dela se nadaljujejo, vipavska občina pa načrtuje, da bodo gradbinci končali konec oktobra in tako še ujeli rok, ko so upravičeni do sofinanciranja EU. Več na www.delo.si.

 

Ajdovci še eno leto brez nove šole

Čeprav bi morala biti po podpisani pogodbi iz leta 2010 nova osnovna šola v Ajdovščini zgrajena do 30. maja, se to ni zgodilo. Gradbišče Primorja sameva že skoraj leto dni, težko pričakovana gradnja se čedalje bolj odmika. Kdaj se bodo dela začela, najbrž ne ve nihče. Ajdovski župan Marjan Poljšak in tedanji predsednik uprave Primorja Dušan Črnigoj sta pogodbo za gradnjo nove osnovne šole Danila Lokarja podpisala v začetku novembra 2010. Vrednost naložbe je bila ocenjena na več kot pet milijonov evrov, rok za končanje del objekta s 23 oddelki na 4600 kvadratnih metrih v neposredni bližini kompleksa Srednje šole Veno Pilon in Športnega centra Police pa je bil 30. maj 2012. Več na www.delo.si.

 

Dnevi evropske kulturne dediščine v Idriji

Idrija, ki se je s španskim Almadenom z dediščino živega srebra letos vpisala na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine Unesca, bo 22. septembra gostila odprtje letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) v Sloveniji. Poleg uvrstitve na Unescov seznam je bil povod za izbor Idrije za mesto, ki bo letos gostilo odprtje DEKD v Sloveniji, tudi ta, da Idrija po besedah koordinatorke projekta na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Nataše Gorenc pooseblja letošnjo temo dnevov, ki se glasi Izkušnja dediščine. Več na www.primorske.si.

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri