V prvih avgustovskih dneh smo lahko prebrali, da se kljub obetajočim napovedim storitve souporabe avtomobila v Sloveniji v bližnji prihodnosti še ne bomo mogli razveseliti. Kot je poročal Dnevnik naj bi ekipa projekta PosodiAvto, ki se je razvijal že dobro leto, pri urejanju formalno-pravnih zadev naletela na zid pri zavarovalnicah. Lastniki vozil, ki bi jih bili pripravljeni posojati drugim uporabnikom, bi namreč morali plačati dvakratni znesek kasko zavarovanja, kar pomeni, da bi za kritje tega stroška morali na teden z izposojo zaslužiti od 7 do 10 evrov, je za Dnevnik pojasnil vodja projekta Lev Piautzer. Po njegovih besedah bodo zato projekt, v katerega naj bi se sicer že vključilo okoli 120 lastnikov avtomobilov in nekaj več kot 300 uporabnikov, začasno ustavili, s podobnim projektom pa bodo kot kaže poskusili v Estoniji.
Souporaba avtomobila, bolj znana pod angleškim izrazom »carsharing«, je model kratkotrajne izposoje avtomobila, najpogosteje na uro. Zanimiv je za uporabnike, ki avto uporabljajo le občasno. Organizacija izposoje je lahko povsem profiten posel, lahko pa so uporabniki povezani tudi v takšnih ali drugačnih demokratično nadzorovanih družbah, kot so javne agencije, zadruge ali ad-hoc skupine. Med najbolj znanimi in uspešnimi primeri po svetu so ameriški Zipcar in švicarska zadruga Mobility. Souporaba avtomobila je danes na voljo že v več kot tisoč mestih po vsem svetu, najbolj priljubljena pa je v nekaterih evropskih državah, še posebej v Švici in Nemčiji, ter v Združenih državah Amerike in Kanadi.
Članek v Dnevniku zanimivo dopolnjuje mnenje specialistke klinične psihologije Ivne Bulič, ki ocenjuje, da v nasprotju z mnenjem komentariata na forumu pod člankom za souporabo avtomobila pri Slovencih ni nobenih posebnih psiholoških ovir, saj z deljenjem stvari, kot so kolesa, prikolice, apartmaji in podobne (ne)premične, nimamo posebnih težav. “V primeru sprejemljivosti carsharinga je vprašanje, ali preverjamo pripravljenost deliti dobrine ali pa pripravljenost sprejeti novost. V velikem prostoru, kot je Nemčija, je več možnosti, da bo določena ideja privabila kritično število ljudi in zaživela. Preprosto je več ljudi, ki so dojemljivi za novosti,” meni psihologinja. Ocenila je, da bi bilo zato treba v slovenskem prostoru storitev najprej podrobno predstaviti in ob tem nasloviti predvsem mlajšo populacijo, ki je za novosti najbolj odprta.
Souporaba avtomobila tako v Sloveniji očitno ostaja neizkoriščena poslovna priložnost, ki počasi zori in čaka novega pogumneža, da jo pograbi. Uspeh portala prevoz.org za delitev voženj, ki jo z angleško besedo imenujemo »carpooling«, kaže, da se nekatere novosti vsekakor lahko tudi pri nas primejo zelo hitro.
