Souporaba avtomobila pri nas ostaja neizkoriščena priložnost

Izvoli, tukaj je ključ mojega avtomobila!

Slovenski avtomobili v povprečju stojijo 22 ur na dan, kaže statistika. Podobno je tudi drugje po Evropi, kjer se je z namenom večjega koriščenja avtomobilov, pa tudi zaradi delitve vse večjih stroškov, ki jih zahteva lastništvo osebnih vozil, že razvil sistem “carsharinga” oziroma izposoje avtomobilov in “carpoolinga” ali delitve prostih sedežev v avtomobilu. Slovenci pa smo do obeh načinov delitve ali souporabe prevoznih sredstev še vedno zelo zadržani, saj svoje jeklene konjičke neradi posojamo, če že, pa raje sprejmemo sopotnika in sami obdržimo nadzor nad volanom in prestavno ročico. Več na www.dnevnik.si.

S kolesom novim podjetniškim izzivom naproti

Ne bom toliko pisal o poslu, ampak bom več besed namenil preostalemu delu življenja. O poslu manj zato, ker smo sredi procesa selitve v Talin. To je moj zadnji teden v Sloveniji. Iz Slovenije ne odhajamo zato, ker bi super uspeli, vendar zato, ker menim, da je po štirih letih čas za spremembo. Mislim, da klima nazaduje, je pa tudi res, da je zakonodaja v Skandinaviji veliko bolj prijazna naši ideji. Verjetno velik del razloga leži tudi v tem, da so zavarovalnice finančno veliko bolj stabilne, kot so slovenske, in zato manj prestrašene, ko je potrebno pošlušati svoje uporabnike. V Sloveniji nam to še ne uspeva. Načeloma je naša ideja preprosta – želimo, da lastniki vozil te posodijo v zameno za plačilo voznikom, ki ga nimajo. V povprečju je vozilo v Ljubljani neuporabljeno 22 ur in 30 min. Stroški vzdrževanja vozila naraščajo in ljudje so vedno manj pripravljeni imeti svoj avtomobil kljub temu, da ga občasno še vedno potrebujejo. Več na www.dnevnik.si.

V treh letih 22 parkirišč P+R

Študija, ki so jo že pred tremi leti pripravili na Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije, predvideva, da bo sistem Parkiraj in se pelji (P+R) dolgoročno urejen na 38 lokacijah v regiji. Na teh naj bi se na dan ustavilo 25.000 osebnih vozil, ki bi za nadaljevanje poti presedlali na javni prevoz. S tem bi dnevnim migrantom zagotovili brezskrben prevoz na delovna mesta, saj se Ljubljana kot mesto čedalje bolj zapira. Čeprav sta za zdaj delujoči le dve parkirišči P+R – Dolgi most in Stožice – direktorica regionalne razvojne agencije Liljana Madjar pravi, da naj bi do avgusta 2015 “park and ride” zaživel še na 22 lokacijah v 13 občinah. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor naj bi še letos objavilo javni razpis za dodelitev med pet in šest milijonov evropskih evrov. Približno 70 odstotkov tega denarja naj bi prispeval Bruselj, ostalo pa občine. Več na www.dnevnik.si.

Fabianijev most “padel” na pregledu

Komisija za tehnični pregled ljubljanske upravne enote je ob včerajšnjem tehničnem pregledu novega dvonivojskega mosta pri Cukrarni odkrila nekaj pomanjkljivosti. Pomanjkljivosti sta ugotovila tako izvedenca s področja gradbeništva ter elektro stroke kot strokovnjak varstva pri delu in varstva pred požari. Določene napake pa je po besedah vodje izpostave ljubljanske upravne enote v Centru Tjane Matjašič Prijič odkril tudi predstavnik mestne občine z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. Zaradi napak upravna enota mestni občini ni mogla izdati uporabnega dovoljenja, ki je pogoj za odprtje mostu in povezovalne ceste. Več na www.dnevnik.si.

Odstraniti morajo tudi dresnik iz zelenic

Čeprav so na mestni občini že v začetku julija zatrdili, da naj bi družba Gradis skupina G dela na novem mostu pri Cukrarni končala v tolikšni meri, da Mestna občina Ljubljana lahko zaprosi za uporabno dovoljenje, je tehnični pregled minuli četrtek pokazal, da ni ravno tako. Komisija za tehnični pregled ljubljanske upravne enote je namreč odkrila več pomanjkljivosti, zaradi katerih mestni občini ni mogla izdati uporabnega dovoljenja za Fabianijev most in povezovalno cesto, ki je ključ do odprtja te dolgo pričakovane povezave. Več na www.dnevnik.si.

Po spletu pogosteje brskajo potniki medkrajevnega prometa

Po dobrih dveh mesecih, ko so po ljubljanskih ulicah prvič testno zapeljali štirje avtobusi, opremljeni z brezplačno brezžično internetno povezavo, v Ljubljanskem potniškem prometu ocenjujejo, da so testni projekt, ki so ga zasnovali skupaj s Telekomom Slovenije, potniki dobro sprejeli. Testno obdobje bo trajalo še vse do konca avgusta, potniki pa lahko za zdaj po spletu brezplačno brskajo na dveh medkrajevnih avtobusih s končnima postajama na Vrhniki in Brniku ter na dveh mestnih avtobusih. Mestni avtobus z brezžičnim internetom je bilo v preteklem mesecu mogoče uloviti na bolj obremenjenih progah, in sicer 1, 3, 6, 9, 14 in 25, medtem ko je drugi krožil na progah 2, 12, 19, 21, 22, in 23. “Skupno je bilo v mesecu juniju prenesenih okoli 16 megabajtov podatkov na vseh progah, ki so vključene v testiranje,” je pojasnila svetovalka za komuniciranje na Ljubljanskem potniškem prometu Tamara Deu Ošlak. Več na www.dnevnik.si.

Zganejo se šele takrat, ko že ostanejo brez parkirišč

Večina večstanovanjskih stavb v Ljubljani še nima v celoti urejenih svojih pripadajočih zemljišč, pravi direktor družbe Geonep Boštjan Trobiš. Gre predvsem za tiste stavbe, ki so bile zgrajene v času družbene lastnine in etažni lastniki več desetletij v zemljiško knjigo niso vpisali funkcionalnih oziroma pripadajočih zemljišč. Namesto etažnih lastnikov so v zemljiški knjigi kot lastniki tako vpisana že propadla gradbena podjetja, občina ali pa celo novi kupci teh zemljišč. Ti v zadnjem času pred blokovska funkcionalna zemljišča nameščajo zapornice in marsikje po Ljubljani stanovalcem blokov zaračunavajo parkirnino. Več na www.dnevnik.si.

Parkomati lani nabrali dober milijonček

Ljubljanski parkomati so pri obiranju množice voznikov, ki se vsak dan zgrnejo v prestolnico, precej uspešni. Lani so tako za občinsko blagajno nabrali več kot milijon evrov, samo do konca junija letos pa so voznike olajšali že za 600 tisočakov. Vojski že obstoječih parkomatov v mestu se je danes v Župančičevi jami, na Vodmatu, Viču in za Bežigradom pridružilo še 30 novih denarja lačnih odprtin. “Najuspešnejši” med vsemi so parkomati v Rimski, Ilirski in Streliški ulici v središču mesta ter v Murnikovi ulici, na Bičevju in v Parmovi ulici v drugih delih mesta. Parkomati v Trstenjakovi ulici so najmanj zaslužkarski. Več na www.dnevnik.si.

V Ljubljani vse manj zastonjskega parkiranja

Od srede naprej bo na območjih Vodmata, Zupančičeve jame, Tobačne in Brinja za Bežigradom začel veljati sistem plačljivega uličnega parkiranja. V prvem polletju je imela občina 599.350 evrov prihodkov od parkomatov. Parkiranje bo plačljivo med 7. in 17. uro. Z a eno uro bo treba odšteti 40 centov , plačilo na parkomatih pa bo možno za največ šest ur vnaprej. Stanovalci navedenih območij bodo lahko parkirali z dovolilnico, ki omogoča časovno neomejeno parkiranje. Celoletna dovolilnica stane sto evrov, za letošnjo ( od 1. avgusta) pa bodo vključno z upravno takso morali plačati 46 evrov.

Gradbinec rušil, a ne sosednjih hiš

Gradbeno podjetje Energoplan zavrača očitke stanovalcev Frankopanske ulice v Šiški, da so za razpoke in slabo stanje njihovih hiš kriva gradbena in rušitvena dela, ki jih je podjetje lani in predlani opravljalo čez cesto, na zemljišču nekdanjega Slovenijavina, za stanovanjsko sosesko Belle vie Tivoli. Zdaj tam že dve leti zeva prazna gradbena jama, zemljišče pa je pred kratkim prešlo v last podjetja Iskra Impuls iz Kranja. Tamkajšnji stanovalci pa trdijo, da so bile njihove, sicer starejše hiše, do začetka Energoplanovih rušitvenih del v dobrem stanju, zdaj pa se pod svojo razpokano “streho” ne počutijo več varno. Več na www.dnevnik.si.

Po mnogih podražitvah dražje še ogrevanje

Potem ko so ljubljanski mestni svetniki ubili tri muhe na en mah in na zadnji seji odobrili podražitve šolskih mesečnih vozovnic za avtobus, vrtčevskega varstva ter pogrebnih storitev, bo zdaj Ljubljančane po žepu udarila še podražitev daljinskega ogrevanja. Več na www.dnevnik.si.

Župan “najlepšega mesta na svetu” za najboljšega župana na svetu

Ljubljanski župan Zoran Janković se je zaradi svojih zvestih in vztrajnih podpornikov, ki so spletno stran World Mayor zasuli s takšnimi ali drugačnimi dokazi, da je “župan od fare”, uvrstil v finalni izbor 25 županov, ki kandidirajo za naziv najboljšega župana na svetu. Naziv od leta 2004 podeljuje mednarodna Fundacija Mestni župani. Več na www.dnevnik.si.

Stožiški hipodrom odprt le za konjske športe in lokostrelstvo

Vstop na stožiški hipodrom skozi glavni vhod za obiskovalce ni več mogoč. Ograjo, ki so jo montirali pred kratkim, so namreč sklenili z zaklenjenimi vrati. Tudi na drugi strani, kjer na hipodrom vstopajo jahači na konjih, prehod ne bo več prost, saj je vse pripravljeno za namestitev zapornice. Novi sistem samo slabo leto po prevzemu upravljanja z objektom uvaja javni zavod Šport Ljubljana, ki deluje v okviru mestne občine. Na zavodu so ponudili nekoliko zmedena pojasnila o novi politiki dostopa na hipodrom. Najprej so zapisali, da hipodrom ni zaklenjen, da pa morajo kot upravljalec objekta paziti na varnost in red ter uspešno delovanje klubov in društev, ki jim je objekt namenjen, torej tistih, ki se ukvarjajo z jahalnimi in kasaškimi aktivnostmi. Več na www.dnevnik.si.

 

Prazne postelje v študentskih domovih

“Res, da so počitnice, a 10. in 20. avgust ostajata tradicionalno pomembna datuma,” opozarja Študentska svetovalnica v Ljubljani. Do 10. avgusta se morajo na razpis prijaviti tisti, ki se za bivanje v študentskih domovih prijavljajo prvič, vsi preostali, ki svoje bivanje le podaljšujejo, pa morajo biti pozorni na zadnji dan možnosti prijave, 20. avgust. Novost letošnjega razpisa je vpisovanje po spletnem portalu eVš, za kar študentje potrebujejo kvalificirano digitalno potrdilo z elektronskim podpisom. Prav digitalnega potrdila večina študentov nima, zato se je mnogim, ki so skušali prijavnico oddati po spletu, že zalomilo. Tisti, ki digitalnega potrdila nimajo, lahko vlogo z vsemi prilogami še vedno pošljejo po pošti ali jo osebno oddajo pristojni pisarni za študentske domove. Več na www.dnevnik.si.

V središču Kamnika brezplačno do interneta

Od včeraj lahko Kamničani in njihovi obiskovalci v središču mesta uporabljajo tudi brezplačni dostop do brezžičnega internetnega omrežja. Pokritost s signalom poteka od Maistrovega trga prek Glavnega trga, Maistrove ulice, dela Malega gradu in Parka Evropa do spodnjega dela Šutne. Brezplačna povezava je časovno omejena na eno uro, uporabnik pa se lahko po prekinitvi nanjo ponovno poveže po preteklih 24 urah. Na kamniški občini in turistično-informacijskem centru že napovedujejo, da bodo zdaj začeli omrežju dodajati različne dodatne vsebine, ki bodo koristile tako tujim kot domačim uporabnikom. Več na www.dnevnik.si.

Odsek na gorenjski avtocesti celih 18 let brez uporabnega dovoljenja

Odsek hitre ceste Škofije- Sermin, ki poteka med italijansko državno mejo in ankaranskim križiščem, je od odprtja leta 2005 vse do lani “obratoval” brez kakršnega koli uporabnega dovoljenja – tudi brez začasnega. Na to je nekaj časa opozarjal tudi napis na zasebnem zemljišču ob cesti. Postavili so ga lastniki zemljišč, ki z državo niso imeli urejenih premoženjsko-pravnih razmerij za odvzeto lastnino. Šele lansko leto je za ta odsek ministrstvo za promet izdalo začasno uporabno dovoljenje. Več na www.dnevnik.si.

Mirnčani hočejo dostop do optičnega omrežja

Približno petsto prebivalcev Mirne in Zabrdja se je podpisalo pod zahtevo, da komercialni ponudnik uresniči izkazano zanimanje za gradnjo širokopasovnega optičnega omrežja na tem območju. Zdaj ostajajo bela lisa na območju sedmih občin od Sevnice do Žužemberka. Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Mokronog – Trebelno, Šentrupert, Sevnica, Mirna Peč, Žužemberk, Trebnje in Mirna poteka že dobro leto po načrtih. Opravili so več kot 80 odstotkov gradbenih del, kabli so napeljani na večjem delu od tisoč kilometrov glavnih tras, priključke pa je že naročila več kot polovica gospodinjstev. Vsa dela morajo biti po pogodbi zaključena do konca leta, potem pa se bodo uporabniki lahko začeli priključevati na novo omrežje. Več na www.delo.si.

Slaviji spet vdihnili življenje

Več kot enajst let je bil zaprt hotel Slavija, eden opaznejših arhitekturnih madežev v središču Maribora. Zdaj je najvišji objekt ob Titovi cesti dočakal konec temeljite prenove, med katero so Slaviji nadzidali še dve nadstropji in je s tem postala najbolj spektakularna mestna razgledna točka. Enajstnadstropni objekt so že oživeli prvi najemniki, med katerimi bo tudi ugledna vinska hiša v lasti samostanskega reda. Več na www.dnevnik.si.

Končno nadaljevanje del na potniškem terminalu

Po več kot poldrugo leto dolgem zastoju pri obnovi potniškega terminala so na Letališču Edvarda Rusjana včeraj le opravili primopredajo gradbišča, je potrdil Marjan Bastič, direktor Komunaprojekta. Temu podjetju je ministrstvo za infrastrukturo in prostor zaupalo dokončanje novega in obnovo starega potniškega terminala na mariborskem letališču. Čeprav je pred kratkim kazalo na dodatne zaplete zaradi garancij (nekaj podizvajalcev), se bodo, potem ko je bil Komunaprojekt včeraj uveden v posel, te dni začela dela v novozgrajenem objektu, ki je 95-odstotno končan. Ko ga bodo s podizvajalci usposobili za uporabo, bodo vanj preselili potniški terminal iz stare zgradbe, nato jo bodo začeli prenavljati. Rok za izvedbo vseh del, vrednih 4,15 milijona evrov, je deset mesecev. Naložba mora biti končana do konca julija 2013, to je pogoj za pridobitev že odobrenih sredstev EU. Več na www.delo.si.

Vendarle začetek obnove

Mariborskemu Komunaprojektu je le uspelo pridobiti bančne garancije tudi za insolventne podizvajalce, zaradi česar je podjetje včeraj vendarle bilo uvedeno v posel, prevzelo gradbišče na Letališču Edvarda Rusjana Maribor in končno le začelo dela na potniških terminalih. “Na koncu je Banka Koper le popustila, tako da smo za dva podizvajalca, ki garancije nista imela, leto dobili mi in gre v naše breme,” je povedal direktor Komunaprojekta Marjan Bastič. Dela na mariborskem letališču bodo, kot kaže, pravočasno dokončana; se bo do takrat našla tudi vsebinska rešitev? Več na www.vecer.com.

Usoda nadhoda nad Titovo cesto odvisna od Celjanov

Nadhod za pešce in kolesarje čez Titovo cesto pri turbokrožišču ob UKC Maribor je še vedno zaprt, četudi bi moralo podjetje Varkos iz Pesnice dela zaključiti že v tem mesecu. Pred dnevi smo na mariborsko občino ponovno povprašali, kdaj se bo ustavljena gradnja nadaljevala oziroma zaključila, a so odgovorili, da je vzrok za zamudo v nerešenem razmerju med glavnim izvajalcem CM Celje in podizvajalcem Varkos. Več na www.vecer.com.

Ob Dravi bodo obudili močvirja in gnezdišča

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) bo 1. septembra začelo izvajati 4,4 milijone evrov vreden projekt Livedrava; z njim naj bi poskrbeli za renaturacijo, zavarovanje in trajnostno upravljanje območja spodnje Drave. Na DOPPS, ki je nosilec projekta, so izpostavili štiri cilje: ohraniti in izboljšati stanje populacij na območju Nature 2000 Drava, zlasti ptic, hroščev in rib z neugodnim varstvenim statusom, zagotoviti trajnostno upravljanje nižinske Drave na način, ki bo hkrati zagotavljal protipoplavno varnost, izboljšati sodelovanje ter ozavestiti širšo javnost o pomenu naravne dediščine Drave. Več na www.delo.si.

 

Maribor dobi kartico za turistične popuste

Prihodnje poletje bo mariborski turizem bogatejši za turistično kartico, za zdaj projektno poimenovano Maribor City Card, ki pa bo takšno ime najverjetneje tudi obdržala. S QRkodo opremljena interaktivna kartica bo namenjena plačevanju voženj z mestnim avtobusom in vzpenjačo, omogočala bo tudi brezplačen vstop ali znižane vstopnine v določene kulturne znamenitosti (muzeje, galerije, grad …) ter številne popuste pri ponudnikih turističnih, gostinskih in trgovskih storitev. Z uvedbo turistične kartice City Card naj bi se povečali prepoznavnost in konkurenčnost Maribora kot turistične destinacije. Več na www.vecer.com.

Zapuščeno kopališče Tam bodo porušili

Usoda nekdanjega simbola delavstva je zapečatena. Propadajoče kopališče Tam, katerega lastnica je Mestna občina Maribor (MOM) bodo porušili, bazene zasuli ter posadili travo. Z MOM so sporočili, da so javno naročilo z zbiranjem ponudb oddali mariborskemu podjetju Avtoprevoz Gramet Trade, ki bo kopališko stavbo podrlo, bazene zasulo in posadilo travo za natanko 46.078,46 evra. Rok za izvedbo del je trideset dni po podpisu pogodbe. Več na www.delo.si.

 

Mariborčani na kopanje raje v Avstrijo

Že pred leti opuščeno kopališče Tam bodo v kratkem porušili in zravnali z zemljo. Če mariborska občina, ki so ji zaradi prekomerne pretekle porabe usahnili finančni viri, ne bo kmalu zmogla zbrati denarja za celovito prenovo, utegne enaka žalostna usoda doleteti tudi edino tukajšnje komunalno kopališče Mariborski otok. Objekti in bazeni so namreč že toliko dotrajani, da nadaljnje zasilno krpanje kmalu ne bo več smiselno. Če bi kopališče že dočakalo prenovo in bi bili njegovi bazeni na ravni bližnjih komunalnih kopališč na Avstrijskem, bi bil obisk še bistveno višji, se strinja direktor. V kopališča v Lučanah in v Lipnici se namreč vsak dan hodi kopat veliko Slovencev, tudi zato, ker je za družino z malimi otroci pri naših severnih sosedih vstopnica cenejša kot v Mariboru. Več na www.dnevnik.si.

Od gradu počasi le še razvaline?

Izropane sobane, luknje v stenah in stropih, polomljeni ostanki kaminov in kipcev ter kupi smeti – to je vse, kar je ostalo od nekoč veličastnega dvorca Viltuš v Spodnjem Slemenu na robu občine Selnica ob Dravi. Po tem, ko so se iz njega pred več kot 20 leti izselili stanovalci doma starostnikov, je kondicija gradu strmo padala. V veliki meri so to povzročili vandali, ki so v plenjenju in demoliranju gradu videli tudi priložnost za zaslužek. Kulturno ministrstvo si želi grad čim prej prodati, saj meni, da ga bo zasebnik lažje obnovil. Več na www.dnevnik.si.

V Velenju o gradnji letnega bazena še ne razmišljajo

Četudi Velenjsko jezero uradno (še) ni uvrščeno med kopalne vode in se kopalci v njem kopajo na lastno odgovornost, to, tako kaže, Velenjčanov prav nič ne moti. “Imam občutek, da letošnje poletje veliko ljudi sploh ne bo šlo na morje. Zdi se mi, da toliko kopalcev, kot jih je letos, ni bilo tu še nobeno poletje,” nam je dejal Velenjčan Maks Vindišar, eden od številnih kopalcev, ki smo ga srečali ob Velenjskem jezeru. Redno prihajajo ob jezero tudi tri velenjske dijakinje, Klara, Špela in Taja, ki se po kopanju in osvežitvi še malce nastavijo sončnim žarkom. “Krasno je, čisto nič nam ne manjka, počutimo se skoraj tako, kot če bi bile kje ob slovenski obali. Predvsem pa je takšno preživljanje počitnic do naših žepov zelo prijazno in si lahko zato, ker tu ni vstopnine in je tudi blizu, privoščimo kakšen sladoled več,” so povedala dekleta. Poleg kopalcev je te dni tako ob Velenjskem kot Škalskem jezeru mogoče srečati tudi veliko sprehajalcev, tekačev in kolesarjev. Več na www.dnevnik.si.

 

Že v soboto morda suhe pipe

Zgodilo se je neizbežno. V Koprskem Rižanskem vodovodu so prepovedali rabo pitne vode za vsa opravila, ki niso nujna. “Pranje osebnih avtomobilov, tovornih vozil in vozil javnega prevoza, polnjenje bazenov in tuširanje na kopališčih zagotovo ni nujno,” je na včerajšnji novinarski konferenci povzela predstavnica za odnose z javnostmi v Rižanskem vodovodu Sara Milenkovski. Več na www.primorske.si.

Zaprt tuš na plaži še gre, v sobi pa ne

V istrskih hotelih se najbolj bojijo odklopov vode. “Z vodo ravnamo varčno že od prvih pozivov. Zelenic ne zalivamo, zdaj niti teniških igrišč. Podpiramo te ukrepe. Zelo pa smo zaskrbljeni zaradi morebitnih odklopov. To bi sprožilo vrsto zapletov,” pravi direktor hotelov Belvedere Branko Seljak, ki se kot dolgoletni hotelir dobro spominja redukcij izpred več kot 20 let. Več na www.primorske.si.

Čezmejna izposoja zamuja

Projekt izposoje koles, ki je v Gorici zaživel v začetku maja, ima približno sto rednih uporabnikov. Kljub drugačnim načrtom pa v Novi Gorici še ni postajališč za izposojo. Prvo, pred Eda centrom, naj bi postavili pred septembrom, ko bo uradna otvoritev. Več na www.primorske.si.

 

Bo trg končno prenovljen?

Na nedavni slavnostni seji krajevnega sveta Črni Vrh nad Idrijo so nagradili svoje najbolj marljive krajane, preverili utrip kraja in, podobno kot že vrsto let, trčili ob vprašanje, ali bo vaški trg letos končno dočakal prenovo. Na planoti so letos dobili novo knjižnico in nared so projekti za izgradnjo vrtca. Še pred njim naj bi obnovili vaški trg, a kljub večletnemu prelaganju projekta še vedno ni povsem jasno, ali bodo zanj končno dobili denar. Več na www.primorske.si.

V Novi Gorici pričenjajo z gradnjo Poslovnega centra Gonzaga

V Novi Gorici do oktobra prihodnje leto predvidevajo izgradnjo novega poslovno stanovanjskega centra. Poslovno stanovanjski center, ki ga je danes pričela graditi družba Gonzaga, bo zasedal 2900 kvadratnih metrov uporabne površine in nudil štiri etaže poslovnih prostorov ter dve etaži stanovanj, od katerih je večji del namenjen trgu. Več na www.primorske.si.

Dediščina bo kot nova

V okviru čezmejnega projekta Living Fountains bodo v občini Miren-Kostanjevica do konca poletja obnovili šest kalov in vodnjakov. V teh dneh so začeli obnavljati vodnjake v Kostanjevici na Krasu, Temnici in Biljah, vodni zbiralnik v Koritih na Krasu in >kal v Novi vasi, na vrsto pa pride še vodnjak v Orehovljah. Do konca poletja bodo vsi ti dragoceni primerki kulturne dediščine kot novi. Kal in dva vodna zbiralnika v Lokvici bodo “oživljali” prihodnje leto. Kot pravi vodja projekta Tjaša Petelin Bačar, obnova večinoma poteka na terenu, le vodnjak v Biljah so prenesli v restavratorsko delavnico. Več na www.primorske.si.

 

Bovško letališče bodo temeljito obnovili

Občina Bovec je projekt letališča Bovec na razpis iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prijavila konec leta 2009. Ocenjena vrednost projekta je ob prijavi znašala 4,5 milijona evrov, od tega je delež bovške občine slaba dva milijona evrov. Na športnem letališču Bovec bodo s pomočjo evropskih finančnih sredstev zgradili novo upravno stavbo, hangar, letališko stezo ter uredili območje. Kljub zadovoljstvu nad ureditvijo območja športnega letališča, se pojavljajo tudi različni pomisleki. Na okrogli mizi, ki jo je junija v okviru projekta pripravila občina Bovec, je župan Siniša Germovšek opozoril, da po zaključenem projektu lokalna skupnost ne bo mogla sama prevzeti odgovornosti za vzdrževanje infrastrukture. Pobudo, da bi pri tem prevzela svoj delež država, je ocenil za pravilno, hkrati pa je izrazil pomislek, da bi se to zgodilo tudi v praksi. Več na www.primorske.si.

Zadovoljni z julijem, negotovi pred avgustom

V Sloveniji se je začel vrhunec turistične sezone. Po ocenah pri nas letuje več kot 100.000 turistov, približno dvakrat več se jih vsak dan pelje mimo. Ceste in turistični kraji so polni. Zaradi krize v državi je turistični obisk še posebej pod drobnogledom. Ta konec tedna se je v Slovenijo pripeljejo veliko število nemških gostov. Začele so se namreč počitnice na območju nekdanje vzhodne Nemčije in v deželi Baden – Württemberg, prvega avgusta se bodo še na Bavarskem. Zato slovenski turistični delavci upajo, da bodo prebivalci Nemčije, najpomembnejšega turističnega trga na svetu, vsaj deloma ublažili pričakovan izpad italijanskih gostov in da bo mesec avgust odločil o letošnji turistični sezoni. Več na www.delo.si.

Hrvaška dolguje Sloveniji 142 milijonov na račun istrske železnice

Medtem ko je o dolgovih Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem in sporih, ki nastajajo zaradi tega na relaciji Ljubljana–Zagreb, veliko besed, pa javnost (skoraj) nič ne ve o neporavnanih računih, ki so ostali pri menjavi premoženja železniškega gospodarstva obeh držav. Hrvaška ima pri tem še za približno 140 milijonov evrov neporavnanih obveznosti. Neuradna informacija, o kateri je javnost v preteklosti večkrat opozoril koprski odvetnik Danijel Starman, je prišla v javnost sredi devetdesetih let, in to iz sklada za sukcesijo Slovenije. Po tedanjih informacijah je Hrvaška leta 1991 dolgovala Sloveniji iz naslova železnic 277,8 milijona nemških mark. Več na www.delo.si.

 

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri