Maribor prijaznejši za kolesarje

Kaj je sharrow?

Mariborska kolesarska mreža je sodelovala pri implementaciji prvega poskusnega ukrepa za kolesarje v Mariboru, Sloveniji in tem delu Evrope. Na Trgu revolucije so vzpostavili sharrow (Shared Lane Marking) ali po slovensko skupno prometno površino. Ukrep omogoča kolesarjem enakovredno vključitev v promet s souporabo voznega pasu z motornimi vozili. Po novem se na določenem delu kolesarji vozijo po sredini voznega pasu, na kar opozarja tudi talna oznaka na cestišču. Video na tej povezavi. Več na www.kolesarji.org.

Olajšana pot do prostih poslovnih nepremičnin

Iskanje poslovnih prostorov in zemljišč v Podravju je od včeraj poenostavljeno. Mariborska razvojna agencija (MRA) je namreč za potrebe Mestne občine Maribor v okviru evropskega projekta City Network GrazMaribor pripravila spletno bazo poslovnih prostorov in zemljišč. Namen baze, ki jo najdete na naslovu http://www.podravje.eu, je na enem mestu zbrati podatke o ponudbi prostih nepremičnin v Podravju, ob tem pa tudi koristne informacije v zvezi z nakupom ali oddajo nepremičnin, ter tako ponuditi pomoč podjetjem in potencialnim investitorjem pri iskanju primerne lokacije za njihovo dejavnost. Več na www.vecer.com.

Maribor bi imel garažno hišo pod Glavnim trgom

Eden izmed širokopoteznih prostorskih ukrepov v središču Maribora vključuje tudi gradnjo garažne hiše pod Glavnim trgom. Vendar občina, ki ji županuje Franc Kangler, nima denarja za to naložbo. Zato išče zasebno podjetje, ki bi bilo pripravljeno prevzeti projekt in kot koncesionar izpeljati gradbeni posel. Občina je objavila razpis, s katerim išče koncesionarja, ki bi bil pripravljen na svoje stroške preurediti vzhodni del osrednjega mariborskega trga. O tem, koliko bi ga to stalo, ta čas obstajajo zelo nasprotujoče si ocene. Več na www.dnevnik.si.

V študentskih domovih Maribor prespalo le šest turistov

Študentski domovi (ŠD) Maribor to poletje prvič del prenočitvenih zmogljivosti ponujajo tudi turistom, torej delujejo kot mladinski hoteli oziroma hostli. »V ŠD Maribor imamo največji ‘hotel’ v mestu,« je ob predstavitvi ponudbe dejala direktorica ŠDLidija Divjak Mirnik. Vendar je zanimanje slabo; od 15. julija je prespalo le šest turistov. »Kljub velikim pričakovanjem za polnjenje prostih zmogljivosti študentskih domov v času poletnih počitnic za zdaj ne beležimo velikega obiska gostov. Po informacijah zavoda za turizem, s katerim smo sklenili pogodbo o poslovnem sodelovanju za posredovanje prodaje prenočitvenih zmogljivosti študentskih domov, trenutno vlada zatišje in med prispelimi gosti ni zanimanja za bivanje v študentskih domovih,« je povedal direktorica ŠD Maribor Lidija Divjak Mirnik. Zasedenost zmogljivosti je bila v tem času manj kot pol odstotna. Več na www.delo.si.

Poslej s kolesi po asfaltu

Občina Kungota je z rekonstrukcijo državne ceste skozi občino letos dobila dvoje. Poleg obnovljene – na nekaterih delih preplastene ceste z novim asfaltom so namreč v dogovoru z Direkcijo RS za ceste (DRSC) obnovili še do pred kratkim makadamsko kolesarsko stezo po občini ter del nje zgradili na novo. Direktorica kungoške občinske uprave Simona Bauman je povedala, da je ideja stara že nekaj let, ko so se pričeli pogovarjati, kako povečati varnost na državni cesti in poleg tega med seboj povezati naselja, privabiti v tamkajšnje kraje turiste in otrokom ter predvsem čedalje številčnejšim kolesarjem izboljšati varnost. Več na www.vecer.com.

Najprej so zaščitili naravo, nato povabili turiste

“Spoznanje, da dajejo drugi večji pomen beli štorklji kot mi, ki že stoletja živimo z njo, nas je na nek način presenetilo. Šele ko so nam iz Evrope prišli govorit o njenem pomenu in o tem, da največja populacija belih štorkelj v Sloveniji živi ravno pri nas, smo začeli razmišljati, kaj sploh pomenita naravno okolje in Natura 2000. Pred letom 1999, ko smo dobili naziv Evropska vas štorkelj, se ni nihče zares ukvarjal s tem,” prve korake občine Velika Polana na poti k združevanju lokalnega turističnega razvoja ter promocije te ogrožene in zaščitene vrste opisuje župan Damijan Jaklin. Danes Mala in Velika Polana veljata za zgleden primer sobivanja človeka in narave, kar so ob petkovi počastitvi 20. obletnice evropske direktive o habitatih in podpornega finančnega programa Life priznali tudi slovenski politiki z evropskim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom na čelu. Več na www.dnevnik.si.

Natura 2000 je ena večjih razvojnih priložnosti

“Sprva je bilo veliko skepse, ali je prav, da je toliko območja vključenega v Kozjanski park oziroma Naturo 2000, čas pa je pokazal, da takšno varovanje narave ponuja veliko priložnosti, sem prihajajo tuji gostje,” je včeraj sredi hribovitega predela Kozjanskega parka na gradu Podsreda pripovedoval minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki tudi sam prebiva na tem koncu Slovenije. Ob počastitvi 20. obletnice direktive o habitatih in programa Life (finančnega instrumenta, ki podpira ohranjanje okolja in narave po vsej Evropski uniji) je poudaril, da ohranjena narava predstavlja eno večjih razvojnih priložnosti Slovenije. Več na www.dnevnik.si.

Ustavno sodišče: V Braslovčah kršili zakon in ustavo

Občina Braslovče je z odlokom o prostorskem redu kršila zakon o prostorskem načrtovanju in ustavo. Tako je v postopku, ki ga je opravilo na predlog vlade, ugotovilo ustavno sodišče. Z odločbo je odpravilo del braslovškega odloka, ki je omogočal pozidavo na prvovrstni kmetijski zemlji. Z odlokom je občina omogočila spremembo kmetijskih zemljišč v 338 gradbenih parcel, za 90 med njimi je ustavno sodišče z odločbo zdaj postopek ustavilo. Več na www.delo.si.

Šest let za popolno preobrazbo Ljubljanice

Mestna občina Ljubljana je skupaj s pomočjo svojega javnega zavoda Turizem Ljubljana v zadnjih šestih letih preuredila Trnovski pristan, Krakovski nasip, Breg in Novi trg, Špico in ta teden še Grudnovo nabrežje. Nekoč nedostopni bregovi Ljubljanice so tako v zadnjih letih postali zbirališče mnogih Ljubljančanov in obiskovalcev. Urejene poti kar vabijo k sprehodom, klopi sprehajalcem omogočajo posedanje na soncu, branje knjig ali klepet s prijatelji. Sprehajališča so tako blizu vodi, da v njej po dolgem času lahko opazimo majhne ribe. Več na www.dnevnik.si.

Občutno nižja odškodnina za pozidavo kmetijskih zemljišč

Odškodnina zaradi gradnje na kmetijskih zemljiščih bo po novem precej nižja. Obračunavala se bo le za zemljišča z boniteto, višjo od 50, odmerjali jo bodo od tlorisne površine objekta, ne več od celotne parcele, znašala bo od enega do 20 evrov za kvadratni meter, za gradnjo nekaterih objektov je ne bo več. Tako so včeraj z absolutno večino glasov (z 49:17) ponovno odločili poslanci, potem ko je državni svet na novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki jo je državni zbor sprejel 11. julija, izglasoval odložilni veto. Več na www.dnevnik.si.

Vsaj milijon evrov škode pri gradnji

Republiški stanovanjski sklad je imel doslej za en do dva in pol milijona evrov dodatnih stroškov zaradi zapletov pri gradnji stanovanjske soseske Brdo, je včeraj povedal direktor sklada Žiga Andoljšek. Dela za dokončanje soseske Brda naj bi stekla septembra, stanovalci pa bi se vselili konec leta 2013. Več na www.dnevnik.si.

Stanovanjski sklad izbira med 1108 stanovanji

Republiški stanovanjski sklad je do 20. julija prejel še 17 ponudb za odkup skupno 75 stanovanj in 89 parkirnih prostorov v skupni vrednosti približno 8,7 milijona evrov. Tako kot pri prvem odpiranju ponudb junija letos so se tudi v drugem krogu na javni poziv sklada za odkup nezasedenih stanovanj odzvala predvsem podjetja, ki so oddala 14 ponudb. Spomnimo, v prvem krogu je sklad prejel 86 vlog za odkup 1033 stanovanj in 1345 parkirnih prostorov v skupni ponudbeni vrednosti 143,3 milijona evrov. Osemdeset odstotkov teh ponudb so oddale pravne osebe. Sklad sicer za odkup nezasedenih stanovanj, ki jih bo nato prodal ali oddal v najem, namenja 40 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.

Znane izhodiščne cene za odkup stanovanj

531 nezasedenih stanovanj je po prvem odpiranju ponudb republiški stanovanjski sklad uvrstil v ožji izbor za odkup, osem ponudb pa tako kot 17 ponudb iz drugega kroga še preučujejo. Okoli 250 stanovanj so na skladu že označili za prioritetna in si jih bodo ogledali ter z lastniki začeli pogajanja o njihovi ceni. Izhodiščna pogajalska cena sklada za stanovanja v mestnih in na njihovih obrobjih bo znašala od 1500 do 1800 evrov na kvadratni meter, zunaj mest pa od 1000 do 1200 evrov, je včeraj povedal direktor sklada Žiga Andoljšek. Navedene cene sklada so pod tržnim povprečjem, ocenjuje ekonomistka dr. Andreja Cirman. To potrjujejo tudi analize geodetske uprave (Gurs), po katerih se cena za kvadratni meter novega stanovanja v povprečju giblje okoli 2650 evrov, rabljenega pa 1650 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Prihaja čas zelenega turizma

Posledice krize se v turizmu odražajo v ostrejši cenovni konkurenci, turisti za svoj oddih porabijo manj, njihova pričakovanja pa so v času hitrih in velikih sprememb na turističnem trgu večja. Slovenskemu turizmu kljub temu kaže dobro, saj nas je v letošnjih prvih petih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani obiskalo pet odstotkov več turistov, delež tujih turistov se je povečal za devet odstotkov. Ti so po podatkih Banke Slovenije v prvih štirih letošnjih mesecih pri nas tudi potrošili nekoliko več kot leto prej. Maja je v primerjavi z lanskim letom najbolj porasel obisk gorskih občin, pa tudi sicer strokovnjaki ocenjujejo, da je prišel čas za trženje zelenega in aktivnega turizma. Več na www.dnevnik.si.

Najbolj priljubljeni kampi v Sloveniji po izboru Nizozemcev

Terme Čatež (Čatež ob Savi)
Bled
Menina (Rečica ob Savinji)
Šobec (Lesce)
Vrhpolje (Vipava)
Trnovc (Duplje)
Dolina (Prebold)
Lazar (Kobarid)
Terme Ptuj (Ptuj)
Nadiža (Breginj)

Vir: campingmening.nl/top25

Več na www.dnevnik.si.

Kolo ni raketa, lahko ga popraviš sam

Da ne bi ostalo le pri besedah, je Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa ob današnjem 4. evropskem dnevu prometne varnosti pripravila več aktivnosti. Na ljubljanskem Kongresnem in Prešernovem trgu so mimoidoče seznanjali o ključnih dejavnikih prometnih nesreč ter o prometni varnosti kolesarjev kot najranljivejših udeležencev cestnega prometa. Ena bolj koristnih izkušenj pa so bili tehnični pregledi koles – prostovoljci skupine Pici Bici so jim pokazali, kako lahko svoje kolo enostavno in hitro popravijo ter tako varno nadaljujejo pot. Več na www.dnevnik.si.

Kolesarji iz službe odpeljejo tudi stres

Vstajanje ob 5.30 in stiskanje pesti za solidno, nedeževno vreme. Zajtrkovanje, ki ni preobilno zaradi fizične aktivnosti, ki sledi. Pakiranje opreme v nahrbtnik. Kolesarjenje krepi srce in ožilje, ljudje, ki se v službo pripeljejo s kolesom, pa so tudi bolj zadovoljni in učinkoviti. Več na www.dnevnik.si.

Šolske vozovnice se bodo kljub spremembi zakona podražile na 20 evrov

Vsi, ki se šolajo zunaj kraja bivanja, bodo lahko že z letošnjim prvim šolskim oziroma študijskim dnem po enotni ceni kupili mesečne vozovnice v medkrajevnem in železniškem prometu. Novela o prevozih v cestnem prometu tako predvideva, da bodo šolajoči za mesečno vozovnico plačali 15 evrov, če bodo od kraja šolanja oddaljeni več kot 5 in manj kot 60 kilometrov. Vendar novela, ki so jo poslanci v državnem zboru sprejeli soglasno, ni rešila problema vseh dijakov in študentov, ki živijo in študirajo v Mestni občini Ljubljana in za mesečno vozovnico za Ljubljanski potniški promet odštejejo 17 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljanska občina s 130 milijoni evrov dolga

Mestna občina Ljubljana je bila ob koncu lanskega leta zadolžena za dobrih 130 milijonov evrov, k čemur je treba dodati še nekaj več kot štiri milijone evrov iz naslova poroštev Javnemu zavodu Šport Ljubljana ter Javnemu podjetju Vodovod-Kanalizacija. Občinska javna podjetja ter stanovanjski sklad so bili lansko jesen zadolženi za okoli 40 milijonov evrov, vendar se ta posojila, razen tista z občinskimi poroštvi, ne vštevajo v dolg občine. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljanska občina najemnin ne bo nižala

Ljubljanska občina trenutno oddaja več poslovnih prostorov. Na Mestnem trgu ponujajo 60 kvadratnih metrov, v Križevniški ulici 79 kvadratnih metrov, na Dolenjski cesti 69 kvadratnih metrov, v Ulici stare pravde 240, 14 kvadratnih metrov poslovnih prostorov pa se oddaja v Trubarjevi ulici. V Wolfovi ulici oddajajo 53 kvadratnih metrov velik prostor brezplačno. “Občina ima v lasti 1200 poslovnih prostorov, od tega jih je trenutno 878 oddanih. Namenjeni so gostinski dejavnosti, trgovini z živili, storitveni in pisarniški dejavnosti, ateljejem,” so povedali na oddelku za ravnanje z nepremičninami mestne uprave in dodali, da so prostori na 307 različnih lokacijah, povprečna velikost pa je med 40 in 60 kvadratnimi metri. Več na www.dnevnik.si.

Prek spleta na ogled 350 stanovanj v Celovških dvorih

Prihodnji ponedeljek bo stečajni upravitelj Vegrad AM na posebni spletni strani za prodajo stanovanj v soseski Celovški dvori objavil tlorise in podatke o vseh 350 neprodanih stanovanjih. S tem želi upravitelj Bojan Klenovšek potencialnim kupcem dati možnost, da si še pred začetkom prodaje ogledajo lego stanovanj, razporeditev prostorov, kvadraturo in podobno. “Po 1. avgustu pa bomo začeli sprejemati rezervacije za ogled stanovanj v živo,” je dodal Klenovšek. Več na www.dnevnik.si.

Fabianijev most na tehnični pregled

Ljubljanska upravna enota bo v četrtek končno opravila tehnični pregled Fabianijevega mostu in povezovalne ceste med Roško in Njegoševo cesto. Čeprav je Mestna občina Ljubljana zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja oddala že v začetku julija, pa upravna enota tehničnega pregleda ni mogla opraviti prej, saj občina ni priložila vse potrebne dokumentacije. Manjkajočo dokumentacijo, ki sta jo pripravila družba DRI upravljanje investicij in izvajalec del na mostu Gradis skupina G, je mestna občina upravni enoti predložila minuli ponedeljek. Za pripravo celotne dokumentacije je bil zadolžen Gradis, zato smo na mestni občini vprašali, ali je bil Gradis potemtakem kriv za zamudo pri odprtju tega dvonivojskega mostu zaradi pomanjkljive dokumentacije ali pa je morebiti krivda na strani mestne občine. Več na www.dnevnik.si.

Država odprla mošnjo za Plečnikovo cerkev na Barju

Plečnikova cerkev svetega Mihaela na Barju, ki je bila zadnja leta zaradi pomanjkanja denarja prepuščena propadanju, si lahko obeta boljše čase. Ministrstvo, pristojno za kulturo, je z rebalansom proračuna zagotovilo približno 130.300 evrov za nujno sanacijo strehe. S popravilom strehe bodo pred dodatnim propadanjem zavarovane tudi preostale kulturno varovane prvine cerkve. “Na ministrstvu se že dolgo zavedamo pomena cerkve svetega Mihaela na Barju in tega, da je bila v preteklosti slabo vzdrževana,” so priznali na ministrstvu in dodali, da so zato restavratorskemu centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije že pred časom naročili izdelavo konservatorskega načrta, ki je stal 20.500 evrov, dokončan pa je bil lani pozimi. S tem so zagotovili, da zaradi neustreznih posegov ne bi prišlo do dodatnih poškodb na spomeniku. Več na www.dnevnik.si.

Za gradbincem ostale rušeče se hiše

Stanovalci Frankopanske ulice v stari Šiški se v svojih hišah ne počutijo več varno. Stene in stropi so razpokani, prav tako je s prekladami nad vrati in okni. Ker se zgradbe posedajo, so začele pokati in zijati tudi talne betonske plošče. Za takšno stanje svojih stanovanj krivijo gradbeno podjetje in donedavnega lastnika zemljišča Energoplan, ki je v prisilni poravnavi. Ta je čez cesto na zemljišču bivšega Slovenijavina namreč leta 2010 in 2011 opravljal gradbena in rušitvena dela za stanovanjsko sosesko Belle vie Tivoli, zdaj pa tam že dve leti zeva prazna gradbena jama, zemljišče pa je pred kratkim prešlo v last podjetja Iskra Impuls iz Kranja. Del te jame se je predlani celo porušil in s seboj odnesel nekaj deset metrov Gubčeve ceste, kar so kasneje popravili. Več na www.dnevnik.si.

Namesto prvega pasivnega bloka zija gradbena jama

Prvi pasivni večstanovanjski objekt v Sloveniji, Eko srebrna hiša, ki naj bi zrasla ob Dunajski cesti v Ljubljani, bi morala biti po prvotnem načrtu že končana, namesto tega pa na njenem mestu zija gradbena jama. Franc Erjavec, lastnik in ustanovitelj podjetja Akropola, ki je investitor ekološkega projekta, pravi, da so se dela ustavila, ker je banka Hypo začela postavljati nemogoče pogoje za črpanje kredita, ki je bil sicer že odobren. Denarja od prodaje medtem ne morejo dobiti, saj po zakonodaji prodaja stanovanj ni mogoča, vse dokler niso zagotovljena sredstva za dokončanje objekta. Več na www.dnevnik.si.

In če bi oslepeli vi?

Andreja Albreht je krajinska arhitektka, ki se posveča načrtovanju vrtov in drugih zunanjih ureditev, pred leti pa je veliko zanimanja požela s svojo diplomsko nalogo, ki je izšla v obliki knjige z naslovom Čutim, vidim, zmorem. V njej se je posvetila arhitekturnim oviram za slepe in slabovidne v javnem prostoru. Kot so te dni s svojim pohodom po Ljubljani demonstrirali štirje slepi, je ovir v prestolnici še vedno ogromno, rešitev pa malo in še te so pogosto slabe. Več na www.dnevnik.si.

Bazen Pod skalco čez tri leta s kupolo

Kamniško poletno mestno kopališče oziroma olimpijski plavalni bazen Pod skalco bi lahko v treh letih uredili in pokrili z napihljivo kupolo. Ocenjena vrednost del, ki vključujejo projektiranje, rušenje obeh obstoječih in gradnjo novih bazenov, gradnjo novega objekta, zunanjo ureditev in postavitev balona, naj bi znašala okoli 2,440.000 evrov brez DDV. Dela bi izvedli po etapah in jih tako tudi financirali, je na vprašanje predsednik odbora občinskega sveta za kulturo, šport in mladino Mateja Slaparja odgovoril direktor občinske uprave Ivan Kenda. Več na www.dnevnik.si.

Naš prvi brod je star kot kokakola

Marsikdo pri nas ne ve, da Sava v zadnjih štirih kilometrih, preden na poti proti Donavi dokončno zapusti našo državo, predstavlja mejno reko med Slovenijo na jugu in Hrvaško na severu (da, prav ste prebrali). In tudi tega, da se vsega pet kilometrov gorvodno od točke, kjer se prvič dotakne hrvaškega ozemlja, na njeni gladini leno ziblje še zadnji brod na tej naši najdaljši reki, mnogi ne vedo. Predsednik Brodarskega turističnega društva Mostec Andrej Pinterič meni, da so za to najbrž krivi sami krajani Mosteca, majhnega naselja na nasprotnem bregu od Term Čatež, ki te svoje prometne posebnosti in svojskosti niso nikoli obešali na veliki zvon. “Naš brod si zato, ker je še edini preostali na Savi, gotovo zasluži več pozornosti, saj predstavlja tudi neko vez s preteklostjo. Več na www.dnevnik.si.

Sivko poželi v Meblovi industrijski coni, v Grosupljem posadili na tisoče sončnic

V Varstveno-delovnem centru Nova Gorica že vrsto let izdelujejo dekorativne izdelke, katerih vsebina je tudi sivka. Sivke imajo sami premalo in zato jim je vsako leto zmanjka. “V našem vrtu raste le 12 grmov, kar je za naše potrebe premalo. Da smo zadostili našim potrebam, smo si tako pomagali na različne načine. Letos smo opazili čudovit nasad v Kromberku pred podjetjem Meblo Holding in z generalnim direktorjem Borisom Lozejem smo hitro našli skupen jezik,” je povedala direktorica centra Tea Leban. Lozej je pomagal z nasveti, saj ima na Krasu tudi sam nasad sivke, obenem pa jim je obljubil, da bo žetev sivke v Meblovi industrijski coni postala tradicionalna. Medtem pa v Grosupljem rastejo sončnice. Več na www.dnevnik.si.

Čukov bajer za mnoge “gorenjsko morje”

Čukov bajer je zaščitena naravna posebnost, ki v poletnih mesecih privablja številne kopalce. Na bajer v okolici Kranja se redno prihaja kopat nekaj deset starejših. Namakajo se v vodi, ki ima kar 28 stopinj Celzija, saj verjamejo tako v koristnost plavanja v topli vodi kot tudi v zdravilni vpliv blata na kožo. Tamkajšnja narava pa jim ponuja senco, osvežitev in mir. Žal je okolica bajerja popolnoma neurejena. “Premik na bolje se obeta kmalu. Našli smo skupni jezik z ministrstvom za okolje, pomaga nam občina Kranj, uskladili smo interese,” nam je po dolgih letih razočaranj optimistično povedal Metod Zabret. Zabretovi so namreč po denacionalizaciji postali lastniki tega dela Bobovka in zaradi različnih okoljevarstvenih in drugih predpisov je okolica bajerja sčasoma postala zapuščena in neurejena, ljudje pa so se še vedno prihajali kopat in pozimi drsat. Še letos pa naj bi se stvari s posebnim odlokom spremenile na bolje, kar bo preprečilo, da bi se ob tem naravnem biseru še naprej nabirale smeti in druga navlaka. Več na www.dnevnik.si.

Se strinjate z rušenjem črnih gradenj v Bohinju?

Uredba inšpektorata glede Bohinja »obravnava 58 nedovoljeno zgrajenih objektov, med njimi kar 52 počitniških hišic«. Od tega 44 objektov ni mogoče legalizirati, in sicer je treba 23 objektov odstraniti, 21 počitniških hišic pa je mogoče vrniti v prejšnje stanje, torej v različne pomožne kmetijske objekte. Župan Bohinja meni, da je uredba neskladna z zakonodajo in da so odločbe o rušenju, izdane na podlagi uredbe iz leta 2003, sporne. Zbirajo se podpisi za zaustavitev rušenja, peticijo je v nekaj dneh podpisalo 300 ljudi. Več na www.delo.si.

Krški župan bi bazen zopet gradil ob stadionu

Po junijskem sprejetju prostorskega načrta za HE Brežice, ki nasprotno od pričakovanj omogoča izgradnjo bazena ob stadionu, v Krškem razmišljajo, da se kljub polmilijonskem nakupu propadlega bazena odpovedo lokacji ob Vipapu. Krški občinski svet je leta 2006 sprejel sklep s ciljem, da občina dobi pokriti bazen v roku treh let. Lokalna skupnost je od takrat za zemljišče ob Vipapu odštela 450.000 evrov in s številnimi študijami vred za nov bazen namenila krepko več kot pol milijona evrov. Toda občina z bogato plavalno tradicijo sredi leta 2012 še vedno ne ve, ne kakšen bo nov bazen ne kje oziroma kdaj bo stal. Več na www.delo.si.

Pred sto leti je v Piranu vozil tramvaj

Pred sto leti je bil Piran bolje povezan s svetom, kot je danes. Tako s precej nostalgije trdijo Pirančani, ko obujajo zanimiv jubilej: v petek opoldne je namreč minilo natanko sto let, odkar je s Tartinijevega trga prvič odpeljal tramvaj proti Luciji. Vozil je na elektriko, o takšnem prevoznem sredstvu lahko zdaj v Piranu samo sanjajo. Stoletnice piranskega tramvaja se je spomnil piranski arhiv iz Pokrajinskega arhiva Koper, ki je skupaj s skupnostjo Italijanov na to temo pripravil razstavo v avli piranske občinske palače. Več na www.delo.si.

Državni denar za inovativne projekte v Istri

Lokalna akcijska skupina za območje občin Koper, Izola in Piran (LAS Istre) je objavila javni poziv za predložitev projektov za leto 2012. Na voljo je 70.000 evrov za projekte razvoja podeželja. S tem denarjem bodo po potrditvi načrta izvedbe projektov s strani ministrstva za okolje financirali projekte do 85 odstotkov višine upravičenih stroškov. Gre za že četrti javni razpis od začetka delovanja omenjene lokalne akcijske skupine. Več na www.primorske.si.

Večji bo in tudi varčnejši

Predvidoma prihodnje leto bodo v vrtcu pri OŠ Kanal odprli gradbišče. Stavbo nameravajo dozidati, da bo ustrezala tehničnim normativom in bo lahko sprejela več otrok, hkrati pa jo bodo naredili energetsko varčno. Več na www.primorske.si.

Na prenovo Koreje bo treba še počakati

V spodnjeidrijski soseski Koreja, največji v občini, življenje greni obilje težav. Zato ne čudi, da vodstvo Spodnje Idrije njeno celovito prenovo že vrsto let izpostavlja kot strateško. Nanjo bo treba še počakati. Vse pa kaže, da bo občina zemljišča za obvoznico le uspela kupiti. Več na www.primorske.si.

Nov TIC: kot bi prišli iz fičota v mercedes

Z julijem se je povečal obisk turistov tudi v Novi Gorici. Še vedno pa prevladujejo prehodni gostje, ki se ustavijo čez noč. Nov Turistično informativni center v Eda centru se je izkazal kot dobra rešitev. “Zdi se mi, kot da smo prišli iz fičota v mercedesa,” je zadovoljna vodja Dejana Baša. Več na www.primorske.si.

V Ljubljani dva pasja parka, v Kopru načrti, v Mariboru še nič

V Kopru razen lani urejenega pasjega stranišča s pitnikom drugih javnih površin za sprehajanje in igro psov zaenkrat še ni, vendar na občini predvidevajo ureditev večje ograjene površine, namenjene psom. “Točna lokacija še ni določena, primerna in dostopna površina pa bi bila ob Semedelski cesti,” so povedali na Mestni občini Koper. V izolski občini so julija ob obalnem pasu pri nekdanjem Delamarisu uredili pasjo plažo oziroma kopališče, kjer se psi lahko prosto kopajo. Več na www.primorske.si.

Mesto pločevine, smoga in koles

Kot zaprisežena ljubiteljica narave in sovražnica klimatskih naprav sem se skrbno sprogramirala že vnaprej, da bom dober teden dni preživela v najbolj onesnaženem mestu na svetu, v Pekingu. In kljub vsem telesnim in mentalnim pripravam ni bilo lahko, priznam. Proti koncu sem dihala le še na eno škrgo, plitvo v težak, vlažen zrak in s kotičkom očesa vedno na preži, kako se najhitreje zateči v zaprt, klimatiziran prostor. Klime so vsepovsod, visijo ena za drugo na fasadah stotine tridesetnadstropnih nebotičnikov; ni prostora, ne javnega ne zasebnega, brez nekaj razmajanih klimatskih naprav. Nekdo ima dober biznis, pomislim ob tem, in tokrat klime vzamem za svoje tudi sama: v Pekingu so blagodejne, nujne za preživetje in edine, ki skozi filtre vsaj za silo prečistijo zrak. Le enkrat sem za deset minut priškrnila okno hotelske sobe, pa se je smrad bližnje avtoceste tako silovito zažrl po prostoru, da ga je šele nekajurno brnenje klime za silo prerešetalo. Več na www.dnevnik.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri