Po dolgem času udarniki spet v Velenju

V Velenju udarniško do novega igrišča

Več kot 50 mladih in starejših prostovoljcev iz Velenja in okolice se je odločilo, da bodo ta teden preživeli delovno. Z lastnimi rokami so pomagali urediti do nedavnega še zanemarjeno otroško igrišče med bloki na Koželjskega cesti in v Goriški ulici, ki bo z njihovim prostovoljnim delom dobilo povsem novo podobo. Z udarniškim delom, s kakršnim so pred pol stoletja uredili tudi podobo središča današnjega mesta Velenje, so se lotili prenove. “Prostor bomo preuredili v medgeneracijsko središče, ki bo prostor za druženje vseh generacij in bo ponudil kvalitetno preživljanje prostega časa. Na igrišču bodo igrala, tobogan in peskovnik za najmlajše kot tudi fitnes na prostem za starejše,” je povedal vodja projekta Marko Govek, ki bdi nad prostovoljci. Več na www.dnevnik.si.

Na velenjskem gradbišču kmalu živahno

Na Gorici se tamkajšnji prebivalci že nekaj časa zaskrbljeno ozirajo po velikem gradbišču, ki že nekaj časa sameva, veliki gradbeni stroji pa stojijo. A po zadnjih informacijah velenjskega župana Bojana Kontiča, naj bi se gradnja kmalu nadaljevala. To je potrdil tudi direktor podjetja Kograd Igem iz Šentjanža pri Dravogradu Branko Poberžnik, ki pa o podrobnostih, češ da se je že nekajkrat opekel, ni želel govoriti. Kontič je dodal, da naj bi bil izvajalec uspešen pri pogajanjih in naj bi pridobil soizvajalca, s pomočjo katerega naj bi se investicija nadaljevala. Poberžnik pa je dejal le, da gredo dogovori v pozitivno smer in da so tudi pogovori z bankami praktično v zaključni fazi. Več na www.dnevnik.si.

 

Država bo subvencionirala prevoze dijakov in študentov

Odbor DZ je enotno potrdil novelo glede subvencij za prevoz dijakov in študentov, cena subvencionirane vozovnice bo od 15 evrov naprej. Subvencije bodo državo stale 40 milijonov evrov. Predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki dijakom in študentom omogoča nakup enotne subvencionirane mesečne vozovnice za avtobus ali vlak glede na oddaljenost kraja bivanja, je Odbor DZ za infrastrukturo in prostor soglasno potrdil. Cena subvencionirane vozovnice bo vezana na število kilometrov, in sicer bo za razdalje do 60 kilometrov cena 15 evrov, za razdalje med 60 in 90 kilometrov 30 evrov, za razdalje nad 90 kilometrov pa 50 evrov. Tisti, ki med izobraževanjem bivajo v kraju izobraževanja, bodo lahko ne glede na relacijo, na kateri potujejo, kupili subvencionirane mesečne vozovnice za največ 10 voženj na mesec. Cena te vozovnice bo 15 evrov. Več na www.finance.si.

Od odkupa zemljišč odvisni milijoni za Keltiko

V Posočju državo pozivajo, naj pohiti z odkupom zemljišč za posodobitev Keltike na odseku med Bačo Pri Modreju, Dolenjo Trebušo in Želinom. Tolminski župan Uroš Brežan se boji, da bi ostali brez zagotovljenih 30 milijonov evrov evropske finančne pomoči v tej finančni perspektivi, kar bi ravnanje ovinkov na glavni prometni povezavi s prestolnico prestavilo za nedoločen čas. Pred kratkim na sestanku programskega sveta četrte razvojne so se predstavniki lokalnih skupnosti ob prometnici zdrznili, ko so uslužbenci Direkcije RS za ceste (DRSC) omenili, da ni denarja za odkup zemljišč in nepremičnin na tem odseku. Odlašanje bi namreč začetek gradbenih del zamaknilo za več let, kar se lahko odgovorni na lastne oči prepričajo na odseku pri vasi Travnik pred Spodnjo Idrijo. Sanacija se je namreč tudi zaradi dolgotrajnega odkupa zemljišča začela skoraj tri leta po zdrsu hribine. Več na www.delo.si.

Zemljiški zakon še enkrat pred poslance

Poslanci bodo morali znova glasovati (predvidoma v petek) o noveli zakona o kmetijskih zemljiščih, ki jo je državni zbor sprejel 11. julija. Tako so na včerajšnji izredni seji odločili državni svetniki, potem ko so izglasovali veto na omenjeni zakon. Prejšnji teden je zakon podprlo 49 poslancev, 12 jih je bilo proti, preostali so se vzdržali, za ponovno sprejetje zakona pa je potrebna navadna absolutna večina, torej najmanj 46 poslanskih glasov. Več na www.dnevnik.si.

Za obnovo parlamenta 250.000 evrov več kot lani

Kot vsako leto bodo tudi letos med parlamentarnimi počitnicami v parlamentu potekala obnovitvena dela. Zaradi varčevanja bodo, kot sporočajo iz državnega zbora, izvedli »le nujna obnovitvena in vzdrževalna dela«. Kljub temu bodo porabili 250.000 evrov več kot lani. Za obnovo parlamenta bodo namenili približno 330.000 evrov, obnova poslanskih stanovanj pa bo stala še dodatnih 250.000 evrov. Vrednost celotne prenove je torej nekaj manj kot šeststo tisočakov. Več na www.delo.si.

Občini se ne sanja o premoženju najemnikov

Javni stanovanjski sklad ljubljanske mestne občine v dvajsetih letih še nikoli ni preveril, ali so najemniki njihovih približno 3300 neprofitnih najemnih stanovanj še vedno upravičeni do teh stanovanj. Ali izpolnjujejo pogoje za neprofitno stanovanje tudi nekaj let po sklenitvi najemne pogodbe, sklad sprva ni mogel preverjati, ker mu tega ni omogočala zakonodaja. Šele stanovanjski zakon iz leta 2003 daje skladu pravico, da na vsakih pet let preveri, ali so najemniki še vedno upravičeni do skladovih in mestnih stanovanj. Več na www.dnevnik.si.

Projekt revitalizacije Roga je na napačni poti

Bertram Schultze, revitalizator: Izgubili boste veliko denarja. Morda ga tudi zaslužili, a le morda. Bertram Schultze je družbenik nemškega podjetja MIB AG. To razvojno podjetje je najbolj znano po revitalizaciji starih industrijskih objektov v Leipzigu in Nürnbergu. Schultze obe mesti predstavlja v razvojnem projektu Second Chance, v katerem so poleg obeh nemških mest še Krakov, Benetke in Ljubljana. Zadnja je v projekt vključena z revitalizacijo Roga, ki naj bi postal center sodobnih umetnosti. O tem projektu je bil govor prejšnji teden na konferenci v Ljubljani, kjer je sodeloval tudi Schultze. Več na www.delo.si.

Noči za kopanje prehladne

V prestolnici se je tudi letos poleti možno ohladiti v bazenih Vodnega mesta Atlantis, Mestne plaže Laguna na Ježici ter v zunanjem bazenu na Iliriji in v letnem kopališču športnega parka Kodeljevo. A tisti, ki bi si skok v vodo zaželeli v bolj poznih večernih urah, bodo na vrata ljubljanskih kopališč trkali zaman. Najdlje je odprto Vodno mesto Atlantis, medtem ko je nočno kopanje možno le v Laguni, pa še to le občasno. Več na www.dnevnik.si.

 

Več polnilnih postaj in cenejše parkiranje

Po enotni mestni kartici in mestnem kolesu Bicike(lj) so nadaljnja prizadevanja projekta Civitas ELAN usmerjena v spodbujanje uporabe električnih vozil v mestu. S tem bi se po besedah vodje projekta Jureta Rateja Ljubljana spopadla z gnečo, onesnaževanjem in hrupom, ki ga povzroča avtomobilski promet. Končni cilj strategije je povečanje uporabe električnih vozil v prestolnici, teh je trenutno v uporabi zgolj 50, do te mere, da bi do leta 2020 po ljubljanskih cestah vozilo dvakrat več električnih vozil kot v drugih slovenskih mestih. Ob tem je Ratej poudaril, da to ni v nasprotju s ciljem zniževanja avtomobilov v prestolnici. “Namen je zgolj spodbuditi tiste, ki v mesto ne morejo priti s kolesom ali peš, naj to storijo na okolju prijazen način.” Več na www.dnevnik.si.

 

Novi parkomati v Ljubljani

Vozniki bodo od 1. avgusta naprej morali za parkiranje na območjih Vodmata, Zupančičeve jame, Tobačne II ter na delu Bežigrada v Brinju med Dunajsko, Grafenauerjevo, Tolstojevo in Posavskega ulico plačati parkirnino. Cena parkiranja bo na vseh območjih 0,4 evra na uro, parkirnino pa bo mogoče plačati za največ šest ur vnaprej. Parkiranje na novih območjih bo plačljivo od ponedeljka do petka med 7. in 17. uro. Stanovalci na zgoraj omenjenih območjih lahko za časovno neomejeno parkiranje na mestni občini zaprosijo za parkirno dovolilnico. Ker bodo zanjo zaprosili šele v drugi polovici leta, bodo za dovolilnico, ki velja do konca leta, morali plačati le 46,21 evra in ne “polnih” 100 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Kavalirja prevozita na leto 7600 kilometrov

Že od leta 2008 pešce v središču prestolnice, predvsem tiste starejše, razveseljujeta dva kavalirja, električni vozili, ki po naročilu ali naključno pobirata potnike in jih prevažata po peš coni v središču mesta. Nimata strogo začrtane poti, temveč vozita glede na želje potnikov, vendar le v območju, ki je namenjen pešcem in kolesarjem. “Na ta način se lahko starejši občani lažje udeležujejo družabnega življenja v starem mestnem jedru in imajo omogočen dostop do vseh pomembnejših ciljev v peš coni,” so prepričani v Ljubljanskem potniškem prometu. Več na www.dnevnik.si.

 

Občina bila gluha za težave slepih

Na semaforju za pešce zasveti zelena luč in čez Slovensko ulico se zgrne val ljudi, ki Čopovo ulico zapolni kot voda rečno strugo. Tisti, ki hodijo v nasprotno smer, se komaj prebijajo skozi gnečo. Če se  pešci, ki vidijo, tu in tam zaletijo med seboj, kako bo šele z Aleksandro, Slavico, Zoranom in Tomažem, ki so slepi. Več na www.dnevnik.si.

Tudi letos pred vrati ljubljanskih vrtcev več kot 1700 otrok

Od skoraj 5000 otrok, ki so jih starši vpisali v ljubljanske vrtce, jih je prosto mesto v naslednjem šolskem letu dobilo 3210. Večina, 2508 otrok, je tistih najmlajših, ki jih bodo starši vpisali v oddelke prvega starostnega obdobja, 702 otroka pa bodo starši na novo vpisali v oddelke drugega starostnega obdobja. Ponovno se je torej zgodil scenarij, ki smo mu priče že vsaj zadnjih pet let, saj bo tudi letos pred vrati vrtcev ostalo več kot 1750 zavrnjenih otrok. Ti so se zdaj znašli na čakalnem seznamu. Več na www.dnevnik.si.

Znova o stožiških milijonih

Upravno sodišče je presodilo v korist Mestne občine Ljubljana, ki je ministrstvo, pristojno za šport, tožila, ker je zaradi domnevno netočnih navedb v prijavi na razpis od mesta terjalo vračilo 1,9 milijona evrov za gradnjo športnega parka v Stožicah. Sodišče je odkrilo postopkovne napake ministrstva, ki da je bistveno kršilo pravila upravnega postopka že v fazi presojanja zakonskih pogojev za uvedbo postopka obnove zoper mestno občino, poroča Delo. Več na www.dnevnik.si.

Kmalu sprehod po celotnem Grudnovem nabrežju

Družba Hidrotehnik bo predvidoma prihodnji teden dokončala preurejeno Grudnovo nabrežje na delu med Šentjakobskim mostom in Hradeckega mostom. V javnem zavodu Turizem Ljubljana so povedali, da mora Hidrotehnik na nove površine nanesti še protigrafitno zaščito in novo sprehajališče ob Ljubljanici bo nared za odprtje. Le sajenje dreves in grmovnic bodo prestavili na jesen, saj zaradi trenutnega vremena obstaja velika možnost, da zelenje ne bi uspevalo. Več na www.dnevnik.si.

Arheologi prekinili gradnjo šole v Litiji

Zavod za varstvo kulturne dediščine je izdal odločbo o arheološkem najdišču, s katero je litijski občini prepovedal nadaljno gradnjo osnovne šole v Litiji. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršbe, kar pomeni, da bodo v naslednjih mesecih gradbišče zasedli arheologi in temeljito prečesali območje bodočega šolskega kompleksa. Odkrili so lončevino iz rimskih časov in tudi sledi prazgodovinske poselitve. Da gre za bogato in neprecenljivo nahajališče ostankov preteklosti, so arheologi spoznali že pred desetletji, ko so v bližini šole izkopali prazgodovinski kamniti sekiri. Več na www.delo.si.

Kamniško središče z internetom

V središču Kamnika naj bi obiskovalcem še ta mesec omogočili brezplačen dostop do brezžičnega interneta. Testne meritve so pokazale, da je najprimernejša točka za namestitev brezžičnih oddajnikov pri Turistični pisarni Kamnik. Oddajnika bosta v celoti pokrivala območje med kavarno Veronika, Glavnim trgom in sedežem občine, so sporočili z občine in dodali, da so že opravili razgovore z različnimi ponudniki, ki so ponudili različne možnosti dostopa do wi-fi povezave v mestnem jedru. Izvajalca del bodo izbrali z razpisom, ocenjujejo pa, da bo vrednost investicije znašala približno 2500 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Gorenjcem 13 milijonov za bistro Savo

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je izdalo odločbo o dodelitvi 13 milijonov evrov iz evropskega kohezijskega sklada za 21,1 milijona evrov vreden skupen projekt štirih zgornjegorenjskih občin, ki bodo zgradile kanalizacijsko omrežje ter čistilne naprave. Gre za tako imenovani projekt Gorki, ki je razdeljen na “zgornji” del, ki je denar že dobil, in “spodnji” del (Kranj z okolico), ki na evropski denar še čaka. Županom občin Jesenice, Bohinj, Žirovnica in Radovljica se je včeraj sicer smejalo od zadovoljstva, da so po dveh letih čakanja le dobili obljubljene milijone, hkrati pa bodo morali sami iz že tako osiromašenih občinskih blagajn izbrskati osem milijonov evrov, kar ne bo lahka naloga. Projekti morajo biti končani do konca leta 2015. Več na www.dnevnik.si.

Kolesarjenje bo varnejše

Direkcija za ceste (DRSC) je te dni izdala nova navodila za projektiranje kolesarskih površin, katerih izid so še prav posebej pozdravili pri Mariborski kolesarski mreži (MKM). DRSC je namreč pri pripravi navodil v dobršni meri upoštevala tudi njihova priporočila, zato pričakujejo, da bodo primeri dobre prakse v prihodnjem desetletju primerno preneseni tudi v mariborski prometni vsakdan. Navodila, ki izidejo približno vsakih deset let, namreč predstavljajo neke vrste “biblijo” za projektante in jih je treba dosledno upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije ter projektiranju vseh vrst kolesarskih površin. Več na www.vecer.com.

Na Titovi od danes tudi gradbeni stroji

Podjetje Nigrad, najcenejše na javnem razpisu, prične na mestni štiripasovnici gradnjo turbokrožišča, ločenega voznega pasu za avtobuse, preplastitev vozišča in sanacijo podhoda. Potem ko so na mariborski občini zaključili javni razpis za gradnjo na mestni štiripasovnici oziroma Titovi cesti, za izvajalca pa, kot smo poročali, izbrali Komunalno podjetje Nigrad, ki z gradbenimi deli prične danes, v petek, je Aleš Klinc iz občinskega sektorja za komunalo in promet včeraj še razkril, da so na razpis – odpiranje ponudb so opravili 7. junija – prispele štiri ponudbe: od podjetij Cestno podjetje Ptuj, Nigrad, Gokop, skupaj pa sta nastopila SGP Pomgrad in Komunala Slovenske gorice. Več na www.vecer.com.

Braslovče: najprej gradili, zdaj bodo rušili?

Občina Braslovče s svojim prostorskim redom krši tako zakon o prostorskem načrtovanju kot tudi ustavo, saj je leta 2008 v njem med zazidljive uvrstila kar 338 parcel na najboljših kmetijskih zemljiščih, za katere je kmetijsko ministrstvo izrecno povedalo, da se jim namembnost ne sme spremeniti. Pahorjeva vlada je marca lani zato vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o prostorskem redu občine Braslovče, ustavno sodišče pa je zdaj odlok v delu, ki se nanaša na omenjenih 338 parcel, soglasno odpravilo, z utemeljitvijo, da je protizakonit in protiustaven. A ker je upravna enota Žalec vse do lanskega septembra veselo izdajala gradbena dovoljenja za gradnjo na teh spornih parcelah, se postavlja vprašanje, kaj bo z objekti, ki so medtem zrasli na najboljših kmetijskih zemljiščih, pa jih tam ne bi smelo biti. Več na www.dnevnik.si.

Petnajst let podzemnih dogodivščin

Turistični rudnik in muzej Podzemlje Pece danes praznuje petnajstletnico delovanja. V tem času se je v podzemne rove nekdanjega rudnika svinca in cinka spustilo že več kot 240.000 obiskovalcev, ki lahko poleg turističnega ogleda rudnik raziskujejo tudi na kolesih in kmalu še v čolnu. Med Peco in Uršljo so svinec začeli izkoriščati že v 17. stoletju, največji razcvet pa je rudarjenje doživelo v začetku prejšnjega stoletja. V najboljših časih je v rudniku in spremljajočih obratih delalo več kot 2000 ljudi, v dobrih treh stoletjih rudarjenja pa so odkopali 19 milijonov ton svinčeve in cinkove rude ter v osrčje Pece izkopali okrog tisoč kilometrov rovov. Več na www.delo.si.

Popovičevi simboli na smetišče

Delavci koprske komunale so včeraj začeli odstranjevati odmrle palme tudi ob Pristaniški ulici v strogem središču Kopra. Pred tem so jih nekaj že odstranili na območju stadiona in Bonifike, kjer so jih posadili pred dvema letoma. Posušeni štrclji, ki so zadnje mesece bolj spominjali na ogromne šparglje kot pa na veličastne floridske palme, so dejansko kazili podobo mesta. In če jih je želel koprski župan Boris Popovič še tako rešiti, tudi z vitaminskimi injekcijami, to ni bilo dovolj, da bi si palme opomogle. Več na www.dnevnik.si.

 

V Vrtojbi logistični center z varovanimi parkirišči

Po slovenskih cestah prevozniki prepeljejo okoli 80 milijonov ton blaga na leto in s tem ustvarijo tri milijarde evrov prihodka. Sedanji obseg cestnega transporta, še bolj pa razvojni načrti prometnih tokov na petem in desetem koridorju, kar kličejo po malih logističnih centrih. Z njimi bi se prihodki povečali še za najmanj 30 milijonov evrov in velik del slednjih bi lahko pobrali prav slovenski cestni prevozniki. Več na www.dnevnik.si.

Dobili so fitnes na prostem

Obiskovalcem športnega parka Pale ter mladinskega centra in hotela je odslej v parku pred Hišo mladih na voljo pet sodobnih naprav za fitnes na prostem. Omogočajo vaje za vzdržljivost, ravnotežje, moč in raztezanje. S te vrste fitnesom želijo popestriti športno in rekreacijsko ponudbo območja, ki je sicer tudi izhodišče za sprehod do izvira Hublja. Naprave je kupila občina Ajdovščina in zanje odštela približno deset tisoč evrov. Čeprav gre za dobrodošlo popestritev, pa se v razmerah, ki vladajo v občini, marsikateremu Ajdovcu porajajo tudi vprašanja o smotrnosti nakupa. Več na www.primorske.si.

Nov trg med mestom in podeželjem

Po več kot desetih letih zamisli in načrtovanj so začeli urejati središče Šmarij. Prostor med cerkvijo, parkom in domom krajanov bodo povezali in tlakovali z istrskim kamnom. Avtomobili bodo morali parkirišča poiskati drugje. “Šmarje in Gažon sta prvi vasi nad Koprom in nikoli nista dobili take arhitekturne pozornosti kot nekatere vasi v zaledju. Zato smo leta 2003 med krajani izvedli anketo, ki je pokazala, da si Šmarčani bolj želijo podeželske vzorce kot meščanske. Šmarje, ki so bile dvakrat požgane, nimajo nobene dediščine, območje pri cerkvi in spomeniku pa je edini prostor, ki lahko ustvari istrsko vzdušje,”pojasnjuje Andrej Medved, predsednik KS Šmarje. Več na www.primorske.si.

S tramvajem v Trst

Menda se v kriznih časih ljudje radi oziramo nazaj in z rožnato patino na očalih gledamo v preteklost. Za prijazno počasen, škripajoč sobotni izlet sem si izbrala starinski tramvaj, ki vozi med Opčinami in Trstom, in tako v mesto prispela v pravem retro slogu. Starinska številka dve, ki ždi na strehi modrega vagona, se nam počasi približa. Vkrcam se po ozkih stopničkah skozi nihajna vratca in sedem na leseno klop. Vozilo se z velikim pompom premakne in že cvilimo po klancu navzdol. Tirnice se strmo vijejo med hišami in z drevesi poraščenim hribom. Spuščamo se mimo mogočnih, s plezalkami obraslih vil, hitimo mimo zapuščenih zidov, pisanih od grafitov. Pod nami se odpirajo pogledi na morje streh, Tržaški zaliv, jadrnice, žerjave, galebe. Več na www.delo.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri