Vas zanima srednjeveški grad na dobri lokaciji?

Država išče graščake, da bi pokrpala proračun

Pred dvema letoma je bilo na prodajnem seznamu devet gradov, pa doslej ni bil prodan še nobeden – ker ni kupcev. Tako sedanji odlok prodaje državnega premoženja prenaša iz prejšnjega zakona iste gradove, razen gradu Turnišče pri Ptuju. Za tega je namreč skoraj leto dni tekel postopek, da bi ga prenesli z ministrtva za kulturo na ministrstvo za izobraževanje, saj bi ga lahko le tako dali v upravljanje ptujski Biotehnični šoli. Ko pa so se končno odločili za prenos, je sedanja vlada združila obe ministrstvi. Na sedanjem seznamu za prodajo pa so ostali gradovi Otočec, Rihemberk pri Novi Gorici, Socka pri Vojniku, Borl na obrobju Haloz, Viltuš, Bizeljsko, Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem in Gradac pri Metliki. Več na www.delo.si.

Poslancem ni do varovanja najboljše zemlje

Jutri bo na željo koalicijskih poslancev po 18 letih ugasnil svet za varstvo okolja, ki je bil neodvisno posvetovalno telo za vprašanja varstva okolja in trajnostnega razvoja v Sloveniji. Ves čas je bil njegov predsednik prof. dr. Franc Lobnik, s katerim smo se včeraj zadnjič pogovarjali v tej vlogi. Več na www.dnevnik.si.

Šolske vozovnice spet odvisne od države

Dijaki in študenti bodo po odločitvi mestnega sveta za mesečno šolsko vozovnico Ljubljanskega potniškega prometa morali namesto sedanjih 17 evrov odšteti 20 evrov. A še vedno obstaja možnost, da nove cene septembra ne bodo obveljale, če se bo država do takrat odločila subvencionirati prevoze z mestnimi avtobusi. Vlada je sicer že pripravila novelo zakona o prevozih v cestnem prometu, ki bi s prihajajočim šolskim letom uvedla enotne cene mesečnih vozovnic za dijake in študente, ki se vozijo z vlaki ali primestnimi avtobusi. Toda uporabniki ljubljanskih mestnih avtobusov takšnih subvencioniranih vozovnic ne bodo mogli kupiti, če ministrstvo za infrastrukturo in prostor z Ljubljanskim potniškim prometom ne bo sklenilo posebne pogodbe. Novela subvencioniranja mesečnih vozovnic za mestne prevoze namreč opredeljuje bolj kot izjemo, kljub temu pa na ministrstvu zagotavljajo, da želijo pogodbe podpisati z vsemi upravljalci mestnih potniških prevozov. Več na www.dnevnik.si.

Prometne navade: Polovica prihodka za avtomobil?

Za slovensko “ljubezen” do vsakdanjega prevažanja z avtomobili in nezadostno uporabo JPP-ja je kriva predvsem prometna politika, ki je dolgo podpirala individualizacijo prebivalstva in razpršeno poselitev, ocenjujejo v društvu Focus. Število avtomobilov, ki jih uporabljajo fizične osebe, se je v obdobju med letoma 2000 in 2010 povečalo za 20 odstotkov, medtem ko je uporaba javnega prometa upadla za 40 odstotkov, kažejo podatki Statističnega urada republike Slovenije. V sistemu, v katerem so državljani na lestvici porabe družinskega proračuna za posedovanje in vzdrževanje avta v Evropi na 2. mestu (pred nami je le Luksemburg), je zelo težko vzpostaviti dober javni prevoz potnikov, je za MMC povedala Marjeta Benčina iz društva za sonaraven razvoj Focus, kjer so pred kratkim zaključili projekt Mobilizacija za javni potniški promet. Več na www.rtvslo.si.

“Za študente, ki jih ne motita pomanjkanje dnevne svetlobe ali starejša oprema”

V minulih dneh so na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport objavili razpis za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih in pri zasebnikih s subvencijo za naslednje študijsko leto. Študenti se lahko od jutri naprej na razpis prvič prijavijo prek elektronske prijavnice. Tisti, ki prvič prosijo za posteljo v študentskem domu, imajo čas za prijavo do 10. avgusta, tisti, ki bivanje podaljšujejo, pa deset dni več. Cene mesečnih najemnin sob v študentskih domovih se gibajo od 40 evrov, kolikor bodo študenti plačevali za najcenejšo študentsko sobo v domovih na Viču, do 123 evrov, kolikor bodo plačevali v domovih na Litostrojski cesti v Šiški. Več na www.dnevnik.si.

Pilotni projekt MOL za vsebinsko prenovo Roga

RogLab – pilotni projekt za bodoči Center Rog – poteka v okviru evropskega projekta Second Chance, katerega ljubljanska partnerja sta Mestna občina Ljubljana in Muzej in galerije mesta Ljubljane. V projektu sodelujeta z vsebinskim razvojem nekdanje tovarne koles v Center Rog, ki bo primarno posvečen oblikovanju, arhitekturi in sodobni umetnosti. Namen RogLaba je v malem merilu razvijati in v praksi preskušati vsebine, partnerstva in načine delovanja, ki bi po prenovi nekdanje tovarne lahko našli svoje nadaljevanje in nadgradnjo v novem Centru Rog. Zaživel bo septembra 2012 na Petkovškovem nabrežju, v bližini nekdanje tovarne Rog. Več na www.delo.si.

Po džamiji in NUK II Bevk Perović arhitektom še Polje III

Arhitekturna rešitev biroja Bevk Perović arhitekti je zmagovalka natečaja za novo stanovanjsko sosesko Polje III, ki jo namerava mestni Javni stanovanjski sklad zgraditi v bližini svojih sosesk Polje I in Polje II. Ocenjevalna komisija je med 36 pravočasno prispelimi arhitekturnimi rešitvami izbrala ravno ta projekt, saj naj bi po soglasnem mnenju komisije od preostalih rešitev izstopal po svoji kakovosti, je povedala direktorica stanovanjskega sklada Jožka Hegler. Za arhitekturno rešitev bo stanovanjski sklad arhitektom podelil nagrado v višini 20.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Drugič po podobo nove Ribje brvi

Mestna občina Ljubljana ponovno išče najboljšo arhitekturno rešitev za novo brv za pešce čez Ljubljanico med Ribjim trgom in Gerberjevim stopniščem. Mesto želi sedanjo brv, ki povezuje Cankarjevo in Hribarjevo nabrežje, zamenjati, saj je ta že tako dotrajana, da ni več primerna za uporabo, kar je že pred časom ugotovil Zavod za gradbeništvo Slovenije. Ker mestna občina za zdaj še nima projektne rešitve, kakšna naj bo nova brv, se zamenjave stare do zdaj ni lotila, so pa staro brv decembra lani popravili in učvrstili toliko, da pešci še vedno lahko hodijo po njej. Več na www.dnevnik.si.

Na delo v Ljubljano najraje z avtom

Ker je država doslej vlagala predvsem v ceste, smo slovenski državljani še vedno zelo vezani na avtomobile. To se pozna tudi pri preseljevanju prebivalstva iz Ljubljane v njeno okolico, saj so še vedno najbolj atraktivne tiste lokacije, ki so v bližini avtocestnega križa. A Ljubljana se kot mesto zapira, opozarja namestnik direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije Matej Gorčič, zato dnevni migranti vedno teže pridejo do parkirnih prostorov. Rešitev je po njegovem mnenju v vzpostavitvi kakovostnega javnega potniškega prometa v celotni ljubljanski urbani regiji, ki vključuje 26 občin. Več na www.dnevnik.si.

Bicikelj test opravil dobro

Ponudba izposoje mestnih koles v večjih evropskih mestih je vedno večja in da bi preverili kakovost sistemov, kot je ljubljanski Bicikelj, je združenje avtomobilističnih društev EuroTest v vzorec zajelo 40 izposojevalnic mestnih koles v 18 evropskih državah ter jih ocenilo glede na štiri kriterije – dostopnost, informacije, enostavnost najema in ustreznost koles. Bicikelj se je znašel med 23 sistemi, ki so dobili oceno dobro, sicer pa je bil le francoski Lyon označen za zelo dobrega, preostalih 16 pa je zgolj zadovoljivih oziroma pomanjkljivih ali slabih. Več na www.dnevnik.si.

Pol milijona evrov za trajnostno mobilnost

Evropska komisija je začela triletno kampanjo za trajnostno mobilnost v mestih. Glavni cilj kampanje je ozaveščati javnost o prednostih kombiniranja različnih oblik prevoza v mestih. Od danes lahko predstavniki iz 31 držav (vse države članice EU, Hrvaška, Islandija, Lihtenštajn in Norveška) predlagajo svoje aktivnosti za spodbujanje trajnostne urbane mobilnosti na spletni strani kampanje: http://www.dotherightmix.eu. Sodelujejo lahko posamezniki, podjetja, nevladniki… Kot podjetje ali posameznik lahko za dober projekt trajnostne mobilnosti od EU dobite do sedem tisoč evrov. Več na www.finance.si.

Za zapornice v BS3 mora biti večina

Na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet ter na javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice so potrdili, da so zapornice na Trebinjski, Puhovi, Reboljevi in Maroltovi ulici v naselju BS3 začasno odstranili zaradi sklepa okrajnega sodišča. To je v tožbi dveh stanovalcev naselja zoper javno podjetje presodilo, da so Ljubljanska parkirišča in tržnice ravnali protipravno, ko so jima zaradi neplačila zablokirali elektronske kartice za upravljanje zapornic. Sodišče je javnemu podjetju naložilo, naj tožnikoma le odblokira kartici, Ljubljanska parkirišča in tržnice pa so se na to odločitev sodišča pritožili in hkrati začasno odstranili zapornice. Več na www.dnevnik.si.

Janković s parkomati nad migrante v Zupančičevi jami

Mestna občina Ljubljana (MOL) postavlja parkomate v Zupančičevi jami, s čimer se lahko vsi tisti, ki puščate svoje avtomobile na tem območju blizu centra Ljubljane, poslovite od brezplačnega parkiranja. Stanovalci so sicer že nekajkrat potožili, da imajo kljub podzemnim garažam, ki so namenjene stanovalcem, premalo parkirnih mest tudi zaradi dnevnih migrantov, ki puščajo svoje jeklene konjičke v stanovanjskem naselju in se odpravijo v službo v bližnji center mesta. Več na www.finance.si.

Pikniki ob Savi v letošnji sezoni brezplačni

V Ljubljani ni posebnega predpisa, ki bi omejeval, kje lahko občani prirejajo piknike, pravijo na mestnem inšpektoratu. Ljubitelje pojedin v naravi le opozarjajo, naj pred tem preverijo, ali je zemljišče, kjer bodo pripravili piknik, v zasebni lasti, saj morajo v tem primeru lastnika prositi za dovoljenje. Na oddelku za zaščito, reševanje in civilno obrambo pa so še dodali, da občani lahko piknike brez težav prirejajo kadar koli, če le ni razglašena požarna ogroženost. V vsakem primeru pa morajo piknikarji upoštevati predpise o uporabi odprtega ognja in spoštovati javni red in mir. e dni bo končno mogoče uporabljati prostore za piknik v sklopu Rekreativno-izobraževalnega centra ob Savi pri Tomačevem. Vsi, ki bi želeli dan preživeti ob Savi, bodo morali prostor za piknik najprej rezervirati pri Javnem zavodu Šport Ljubljana. V letošnji sezoni bodo brezplačni, prihodnje leto pa bo treba že plačati. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljanska gospoda bo morala za Iški vintgar plačati

V kanjon Iški vintgar se že več let ob koncih tedna pripelje toliko pločevine, da je tamkajšnja narava ne prenese več. Ker ljudje parkirajo kar na zasebnih travnikih in za seboj pustijo tudi goro smeti, se je občina Ig odločila obisk neokrnjene narave v neposredni bližini prestolnice zaračunati. Uvedla je pet evrov okoljske takse za avtomobile in tri evre za motorje – pobirajo jo v križišču za Iški vintgar, Rakitno in Gornji Ig – omejili pa so tudi število avtomobilov, ki lahko zapeljejo do kanjona. Več na www.dnevnik.si.

Filmi pod zvezdami

V okviru ljubljanskega festivalskega poletja se bodo naslednji teden na platnu po zvezdnatim nebom sredi dvorišča ljubljanskega gradu začeli predvajati najbolj odmevni filmi lanske sezone. Filmski večeri z začetkom ob pol desetih zvečer bodo postregli tako s slovenskimi kot tujimi filmi, z uspešnicami ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala in animiranim filmom, nekaj bo celo premier ali predpremier. Vstopnice po ceni štiri evre oziroma pet evrov za predpremiere ali premiere so na voljo na blagajni Kinodvora, v infocentru na gradu, na spletu prek strani mojekarte.si in na spodnji postaji tirne vzpenjače, za katero bodo obiskovalci Filma pod zvezdami odšteli tri evre. Če bo deževalo, bodo projekcije odpovedali in bodo nato na sporedu naslednji dan ob 21.30 v Kinodvoru. Več na www.dnevnik.si.

Zakaj bi “štanfali” v hrib in se spuščali z gondolo?

Arhitekt Tomaž Schlegl pozna mesto Kamnik do obisti. Z njim se sistematično ukvarja že skoraj tri desetletja, ljubezen do tlakovanih srednjeveških ulic, gradov, cerkva, modernejših stavb, Alp in reke pa mu je bila položena skoraj v zibelko, saj je bil njegov oče, pokojni Bojan Schlegl, desetletja prepoznaven kamniški “mestni arhitekt”. Med drugim je Tomaž Schlegl soavtor mestnega urbanističnega načrta (UN), v katerem je, kot pravi, utemeljil globalno vizijo urbanističnega razvoja mesta po scenariju trajnostnega razvoja in v njem največ pozornosti odmeril zlasti trajnostni mobilnosti v prometu. Več na www.dnevnik.si.

Evropski evri za “plažo”

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je maja objavilo javni poziv za predložitev vlog za 145 milijonov evrov vredno sofinanciranje projektov lokalnih skupnosti. Denar bo namenjen razvoju urbanih naselij ter za ekonomsko, izobraževalno, okoljsko in socialno infrastrukturo. Programe razvoja morajo najprej potrditi sveti regij, nato ministrstvo, šele potem pa se občine lahko prijavijo s konkretnimi projekti. Za prijavo imajo čas le do konca leta, ko morajo imeti tudi gradbena dovoljenja. Na Gorenjskem bo svet regij, ki ga sestavljajo vsi gorenjski župani, danes potrdil program, “vreden” 28,8 milijona evrov. Gorenjci pričakujejo 14 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. Tudi iz drugih delov države ministrstvo doslej še ni prejelo konkretnih vlog, saj so posamezne regije izvedbene načrte sicer že oddale, a jih (podobno kot Gorenjci) dopolnjujejo in dokončno sprejemajo. Več na www.dnevnik.si.

Nov zaplet na poljanski obvoznici

Dela na ta hip največjem cestnem projektu v državi že nekaj časa stojijo. Poljanska obvoznica okoli Škofje Loke se v tistem delu, kjer bi morali zgraditi predor, ne gradi zaradi propadlega Primorja, v vasi Suha pa zaradi padlega gradbenega dovoljenja. Včeraj se je ob krožišču v Suhi spet zapletlo, prišlo je do incidenta, ko so posredovali policija, varnostniki in na koncu še gradbena inšpektorica. Pod pretvezo “postavitve v prvotno stanje” so gradbinci želeli zgraditi novo asfaltirano cesto tam, kjer meja sploh še ni določena, in s tem hudo razburili gospodarja kmetije Pr’ Špan. Več na www.dnevnik.si.

Metulj spet zamajal obvoznico v Škofljici

Župani ob razvojni osi 3a – torej od Škofljice do Osilnice – za 3. september napovedujejo zapore cest. Katerih in za koliko časa, niso želeli razkriti. Povedali pa so, da bodo svojo odločitev voljni preklicati le v primeru, če se na seji vlade še ta mesec potrdi terminski načrt za umestitev obvoznice Škofljica v prostor do konca letošnjega leta. Več na www.dnevnik.si.

Denarja ni niti za kočevsko progo

Potem ko so župani občin od Škofljice do Osilnice prejšnji teden napovedali, da bodo septembra zapirali ceste zaradi zavlačevanja z umeščanjem škofljiške obvoznice v državni prostorski načrt, je župan občine Kočevje Vladimir Prebilič pojasnil, da se bodo zapore zgodile tudi zaradi prepočasne obnove železniške proge na relaciji Grosuplje-Kočevje oziroma zaradi “neresnega odnosa, ki ga kaže aktualna vlada do celotne regije.” Več na www.dnevnik.si.

Stanovanj v Brežicah ni, vojaška prazna propadajo

Mladi v Brežicah izjemno težko najdejo najemniško stanovanje, na zadnjem občinskem razpisu za socialna stanovanja leta 2008 pa je na čakalni listi ostalo 37 prosilcev. Kljub pomanjkanju stanovanj, pa imata vojska in policija v mestu praznih kar 76 stanovanj, ki nedostopna za navadne državljane že dve desetletji propadajo. Več na www.delo.si.

Prvi sharrow v Mariboru in Sloveniji

Mariborski kolesarji v teh dneh sumljivo pogledujejo proti novi prometni ureditvi na Trgu revolucije. Ne vedo točno ali gre za kakšno novo umetniško intervencijo v sklopu Evropske prestolnice kulture ali za resničen prometni ukrep za kolesarje. Bolj pogumni so se v hipu navadili na vožnjo po sredi voznega pasu, tisti bolj previdne sorte, pa se še vedno ne morejo odlepiti od domnevno bolj varnega pločnika. Dejstvo je, da gre za revolucionarni ukrep, ki je prvi te vrste v Sloveniji in še toliko bolj sovpada z imenom samega trga. Kaj torej pomeni oznaka kolesa s puščicami v obliki logotipa od Citroena na sredi voznega pasu? Več na www.kolesarji.org.

Sporna mariborska radarska invazija

Načrtovani sistem za radarsko nadziranje cestnega prometa v Mariboru je pritegnil pozornost informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar. Sprožila bo inšpekcijski postopek, s katerim bo preverila, ali je javno-zasebni projekt Mestne občine Maribor in podjetja Iskra Sistemi zakonit. Že včeraj smo pisali o tem, da so po Mariboru že začeli nameščati radarske naprave za nadzor cestnega prometa. Gre za javno-zasebni projekt Mestne občine Maribor in podjetja Iskra Sistemi, ki bo v Mariboru nadgradil in avtomatiziral semaforsko infrastrukturo in jo povezal z enotnim nadzornim centrom. V mestu bodo poleg tega namestili še 23 radarjev za merjenje hitrosti vozil in 40 naprav za detekcijo vožnje skozi križišče pri rdeči luči. Po besedah Uroša Kosija, vodje občinskega sektorja za komunalo in promet, te naprave še niso nameščene. V križiščih so doslej montirali samo radarje za merjenje gostote prometa. Več na www.dnevnik.si.

Zaprto in razrito mestno središče

Do konca letošnjega septembra bo središče Slovenske Bistrice delovišče. Občina je komunalnemu podjetju naročila obnovo vodovoda in kanalizacije. Rekonstrukcija obeh sistemov je nujna zaradi dotrajanosti in velikih izgub vode. Ponekod so cevi stare tudi do osemdeset let, poudarja Jožica Dobaj, vodja vodooskrbe v Komunali Slovenska Bistrica. Prebivalci središča mesta, lastniki lokalov in številni vozniki so nejevoljni zaradi pogostih opoldanskih obvozov in zastojev. Več na www.vecer.com.

Na Spodnji Polskavi jeza zaradi slabe ceste

Lani je začela celjska družba Nivo na Spodnji Polskavi v bistriški občini graditi kanalizacijo, ki jo med drugimi sofinancira tudi Evropska unija. Kanalizacijski sistem gradijo še na Pragerskem, Leskovcu in Zgornji Polskavi. Prebivalci Spodnje Polskave že nekaj časa izražajo jezo nad izvajalci del. Čeprav so kanalizacijske cevi že pod zemljo, je življenje ob glavni cesti skozi naselje Spodnja Polskava nevzdržno, pravijo prebivalci. Celjski Nivo obljublja, da bo protiprašno plast asfalta položil 17. Julija. Več na www.vecer.com.

»Sporna« prodaja koprske občine

Carpaccio pub: Cena in način prodaje kažeta, da bi bil objekt lahko komu namenjen. Občina: Vse je transparentno. »Glede na postopke se v stranki sprašujemo, če posel morda ni vnaprej dogovorjen,« je danes dejal Viktor Markežič. Mestna občina Koper (MOK) je 28. junija na spletni strani objavila namero za sklenitev neposredne prodajne pogodbe za 158 kvadratnih metrov velik poslovni objekt na naslovu Carpacciov trg 7. Izhodiščna vrednost 186.766 evrov je precej nižja, kot je bila na dveh neuspešnih javnih dražbah, na kateri je občina uvrstila nepremičnino. Vendar Markežič trdi, da teh dražb sploh ni bilo. »Carpaccio pub je bil prvič predviden za dražbo 11. avgusta lani z izklicno ceno 242.000 evrov, dan pred dražbo ga je občina umaknila. Podobno se je zgodilo 15. februarja letos, ko je bila izklicna cena 258.000 evrov in je bila nepremičnina na dan dražbe znova umaknjena iz prodaje.« Več na www.delo.si.

Strunjanske soline dobile informatorje

V času poletne turistične sezone se čez strunjanske soline zagotovo sprehodi več tisoč ljudi. Da bi tudi izvedeli, kaj strunjanske soline sploh so in kaj vse nudijo, pa je Krajinski park Strunjan v sodelovanju s Turističnim združenjem Portorož v krajevni skupnosti Strunjan odprl začasno informacijsko točko, kjer bodo informatorji do konca avgusta vsem radovednežem pojasnjevali vse značilnosti in skrivnosti strunjanskih solin, jim razložili pravila obnašanja v krajinskem parku, obenem pa jim bodo nudili tudi ostale turistične informacije o kraju. Več na www.dnevnik.si.

Ljudska nejevolja zaradi fasade in strehe

“Ob križišču z Lipico na Partizanski cesti v Sežani so zgradili hišo, ki tja ne sodi ne s kričečo barve fasade ne z ravno streho,” so se obrnili na nas bralci PN. “Občinske strokovne službe so v presoji izpolnjevanja pogojev te novogradnje, opravljeni že v letu 2009, sprejele sklep, da stavba oblikovno ne sme dominirati v uličnem nizu, kateremu se priključuje, saj mora biti del enotnega uličnega ambienta Partizanske ceste. Usmeritve v presoji so se torej nanašale tako na fasado kot na način izvedbe mansarde,” so na vprašanja PN odgovorili iz sežanske občinske uprave. Občina v nadaljevanju tudi ni bila vključena kot stranka v postopek, prav tako pa pred izdajo gradbenega dovoljenja ni bila seznanjena z dopolnitvijo gradbene dokumentacije. Več na www.primorske.si.

Padlo bo najmanj 50 palm

Včeraj so delavci Komunale Koper pri stadionu na Bonifiki izruvali še dve posušeni palmi. To je že tretja washingtonia robusta na tem območju, ki dokazano ni več kazala znakov življenja. Zdaj je jasno, da gnojila in različni spodbujevalci rasti, s katerimi so palme oživljali po zimskem mrazu, niso bili učinkoviti. Več na www.primorske.si.

Občina bo jeseni morda že graščak

Bi radi postali graščak? Če imate 451.000 evrov, lahko kupite grad Rihemberk. Na toliko ga vrednoti država, ki ga je uvrstila na seznam nepremičnin za prodajo. Vprašanje pa je, ali ga bo prodala, saj se ob tem še dogovarja o brezplačnem prenosu na novogoriško občino. Župana Mateja Arčona na skrbi: “Pričakujem, da bo do prenosa prišlo najkasneje oktobra.” Več na www.primorske.si.

Nizkoenergetski vrtec je odprt

Po četrtkovem slovesnem odprtju zbirnega centra za odpadke (ki je deloval že od zime) in obnovljene učne poti Škocjanske jame so včeraj popoldne odprli še vrtec. Slaba dva milijona vreden objekt iz okolju in zdravju prijaznega lesa je odprl direktor direktorata za predšolsko vzgojo Alen Kofol. Zahvalil se je vzgojiteljicam, da pomagajo “prižigati zvedave otroške oči”. Nov vrtec je po njegovem mnenju zelo dober začetek za otroke, saj se za zidovi skriva življenje. Več na www.primorske.si.

Københavenizacija? Ne, vancouverizacija!

Kjer je nekoč v bibliji urbanega kolesarjenja stal Københaven, je zdaj Vancouver. Vsaj ta teden, ko sta na tem skrajnem zahodnem koncu Kanade potekala dva dogodka za spodbujanje mestnega poganjanja pedal: letna mednarodna konferenca o načrtovanju mestnega kolesarjenja Velocity in festival o zabavni plati kolesarjenja Velopalooza. Velocity je letos med torkom in petkom združil 950 področnih strokovnjakov iz 40 držav, ki so razpravljali o najboljših praksah za ustvarjanje in ohranjanje mest, prijaznih do kolesarjev. »Velocity je bil v Severni Ameriki nazadnje leta 1992 v Montrealu. Po olimpijskih igrah tu pred dvema letoma in naših prizadevanjih za izboljševanje kolesarske infrastrukture je bila izbira prizorišča logična,« je prepričan predsednik konference Paul Dragan. Več na www.dnevnik.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri