Premalo domišljene zakonske rešitve bodo imele nasprotne učinke od željenih

Bodo gradnjo vrtcev načrtovali neusposobljeni kadri?

“Investitorju v zahtevni objekt ne more biti prepuščena odločitev, ali bo naročil revizijo projektne dokumentacije ali ne, še posebno ker je investitor laik. Zahtevni objekti so tisti, v katerih se zadržuje veliko ljudi, ki vplivajo na okolje oziroma so velikih dimenzij, zato je še posebej pomembno, da se z revizijo preveri, ali je objekt stabilen – torej ali bo konstrukcija stala ali se bo porušila – ali je požarno varen, ali je pri uporabi objekta varovano zdravje posameznika…” generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenije (IZS) Barbara Škraba Flis pojasnjuje, zakaj vsaj 1700 strokovnjakov s področja urejanja prostora, ki so sodelovali v anketi IZS in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), ne podpira odprave obvezne revizije za zahtevne objekte, ki jo predlaga vlada. Premalo domišljenih zakonskih rešitev, ki v praksi ne samo da ne dosegajo zastavljenega cilja izboljšave prostorske zakonodaje, temveč bodo imele celo nasprotne učinke, je po opozorilih prostorskih strokovnjakov, združenih v civilnih iniciativah Odgovorno do prostora in Mreža za prostor, še kar nekaj. Več na www.dnevnik.si.

Subvencioniran prevoz za dijake in študente?

Vlada je včeraj v DZ poslala novelo zakona o prevozih v cestnem prometu, cilj katere je subvencioniran prevoz za dijake in študente. Kot je za Slovensko tiskovno agencijo povedal v. d. direktorja direktorata za promet na ministrstvo za infrastrukturo in promet Bojan Žlender, bi subvencionirane mesečne vozovnice lahko kupili vsi, ki imajo status dijaka ali študenta in stanujejo najmanj pet kilometrov od ustanove šolanja, pri tem pa bi bila cena vozovnice vezana na število kilometrov. Tisti, ki so od šole oziroma fakultete oddaljeni med petimi in 60 kilometri, bi za mesečno vozovnico odšteli 15 evrov. Za tiste, ki so od šole oziroma fakultete oddaljeni med 60 in 90 kilometri, bi mesečna vozovnica stala 30 evrov, za tiste, ki so oddaljeni več kot 90 kilometrov, pa 50 evrov. Več na www.delo.si.

Minister bi rad vsaj še dva multipleksa v državi

Minister za izobraževanje, znanost kulturo in šport Žiga Turk je pozval Agencijo za pošto in elektronske komunikacije (Apek), naj takoj izvede javni razpis za podelitev frekvenc za vsaj dva dodatna multipleksa. Multipleksa bi morala geografsko pokrivati celotno ozemlje Republike Slovenije. Poteza ministrstva je nekoliko presenetljiva. Še nedolgo tega so nam namreč na Apeku, ki ga zdaj minister poziva k objavi razpisa, povedali, da bodo v sodelovanju s pristojnim ministrstvom, Svetom za radiodifuzijo in strokovno javnostjo predvidoma do septembra pripravili analizo medijskega trga v Sloveniji in šele nato, glede na rezultate analize, pripravili razpis. Na razpis se na Apeku sicer že pripravljajo, a poudarjajo, da je treba najprej pripraviti pregled stanja. Več na www.delo.si.

Položili temelj za največjo investicijo v zgodovini ljubljanske univerze

“Več kot očitno ne drži, da ne vlagamo v znanost,” je ob odprtju gradbišča, kjer naj bi leta 2014 stala nova stavba fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter fakultete za računalništvo in informatiko, dejal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. Več na www.dnevnik.si.

Na Grajski hrib po prenovljeni stezi

Za sprehod na Grajski hrib je od danes na voljo prenovljena Mačja steza, na kateri so delavci Komunalnega podjetja Ljubljana uredil nov podporni zid, nad njim pa še kamniti zid, pot pa je tudi na novo tlakovana oziroma asfaltirana. Prav tako je malce prenovljena tudi Študentska pot, na kateri so dozidali podporni zid in popravili obstoječe poškodovane betonske kanelete, največja novost pa je osvetlitev za sprehod v večernih urah. Podjetje Javna razsvetljava je po celotni trasi Študentske poti uredilo varnostno ograjo in pot osvetlilo s funkcionalnimi dekorativnimi svetilkami iz LED-diod, ki so nameščene v ročaju ograje. Takšna ureditev naj bi sledila novim smernicam, ki poudarjajo energetsko varčnost in ekološko dimenzijo osvetlitve, saj tovrstne svetilke porabijo malo energije in imajo dolgo življenjsko dobo. Mestno občino sta omenjeni ureditvi stali 210.500 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Izgubarski Ljubljanski potniški promet na zeleno vejo le z občinsko pomočjo

Javno podjetje Ljubljanski potniški promet (LPP) kljub občinskim subvencijam, prodaji vozovnic, tehničnim pregledom in drugim storitvam že leta tone v rdečih številkah. Lani je imelo za 9,6 milijona evrov izgube, predlani za 7,5. LPP ima v zadnjih desetih letih večmilijonsko izgubo skoraj vsako leto, razen leta 2006, ko je bilo 840.000 evrov dobička, leta 2004 pa je bila izguba minimalna. Eden glavnih razlogov za slabo finančno stanje, ki ga odgovorni na LPP radi navedejo, so naložbe. Te se od leta 2002 res povečujejo. Lani so vložili 5,1 milijona evrov, leto prej skoraj 11, v zadnjih desetih letih pa skupno približno 54 milijonov evrov. Največ denarja je šlo v posodobitev voznega parka, LPP je v zadnjih desetih letih kupil 179 modernih avtobusov, tako jih imajo skupno približno 300. Investicijski načrt za prihodnja štiri leta znaša slabih 37 milijonov evrov, sredstva pa bodo namenili za nakup 40 novih avtobusov, nadgradnjo storitve tehničnih pregledov in zgraditev novega servisno-vzdrževalnega centra. Vsako leto se povečujejo tudi stroški goriva, s 3,6 milijona evrov leta 2002 so se lani skoraj podvojili, znašali so nekaj manj kot 6 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.

Na mostu pri Cukrarni prve plasti asfalta

Gradbeni delavci družbe Gradis skupina G so včeraj končno začeli asfaltirati novi most pri Cukrarni. Po prvotni pogodbi z Gradisom bi moral biti most zgrajen že maja letos. Na mestni službi za razvojne projekte in investicije pričakujejo, da bo Gradisu dela na mostu in priključnih križiščih uspelo dokončati do naslednje sobote ali, če bo slabo vreme, najkasneje do drugega julija. Šele ko bodo vsa dela končana, bo Gradis na ljubljanski upravni enoti lahko zaprosil za uporabno dovoljenje. Več na www.dnevnik.si.

Dvajset tisočakov za zamenjavo štirih steklenih plošč na mostu

Po več kot enem mesecu, odkar je Mestna občina Ljubljana opazila prvo počeno stekleno ploščo na Mesarskem mostu, te še vedno ni zamenjala. Še več, v času, ko je mesto iskalo steklarsko podjetje, ki bi znalo zamenjati poškodovano ploščo, so nepridipravi poškodovali še tri. Če na mestni občini še pred nekaj tedni niso bili povsem prepričani, zakaj je počila prva steklena plošča, sedaj sumijo, da je nekdo steklene plošče razbil namerno, zato so na policijo prodali sum namernega poškodovanja javne lastnine, so povedali na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Da bi preprečili nadaljnje razbijanje steklenih plošč, je mestna občina na mostu namestila nadzorne kamere. Upajo tudi, da bodo kamere, če gre res za vandalizem, nepridiprave ujele pri dejanju, da bo policija zoper njih lahko ustrezno ukrepala. Več na www.dnevnik.si.

Mesto naročilo odstranitev vseh zapornic v soseski BS 3

Po dobrem letu in pol, odkar je Koordinacijski odbor za ureditev parkiranja v BS 3 skupaj z Mestno občino Ljubljana in njenim javnim podjetjem Ljubljanska parkirišča in tržnice postavil zapornice na Maroltovi, Puhovi, Trebinjski in Reboljevi ulici, teh od prejšnjega tedna ni več. Ostale so samo oranžne naprave, na katerih je nalepljeno kratko pojasnilo. Več na www.dnevnik.si.

Ob Vodnikovi cesti nov bazen

Potem ko so na Športni hiši Ilirija na Vodnikovi cesti izvedli prvi dve fazi prenove, se je pred kratkim začela še tretja, s katero bo objekt pridobil tudi notranji bazen, ki jih v Ljubljani zelo primanjkuje. Ves projekt prenove financira Športna unija Slovenije, vreden pa je kar 3,5 milijona evrov. Kot je povedal predstavnik unije Jani Ovsenik, so gradnjo začeli minuli teden, končana pa naj bi bila do oktobra. Kdaj bo slavnostno odprtje bazena, sicer še ne ve, saj je pred tem treba pridobiti še uporabno dovoljenje. Bazen bo dolg 19, širok pa 6,5 metra, deloval pa bo v sklopu fitnesa. Za okoli 50 evrov na mesec bodo obiskovalcem tako poleg fitnesa ponujali še možnost uporabe džakuzijev in savne. “Ponudba bo bistveno bolj ugodna kot v preostalih kopališčih, kjer stane dnevna karta tudi po deset evrov,” še zagotavlja Ovsenik, ki upa, da bodo na ta račun pridobili vsaj tisoč članov. Več na www.dnevnik.si.

Bicikelj še ne bo širil mreže izposojevalnic

Sistem izposoje mestnih koles Bicikelj ima po enem letu delovanja že skoraj 34.000 uporabnikov in še vedno vsak dan prepriča od 15 do 20 novih uporabnikov. Skupaj z naraščajočo uporabo se pojavljajo tudi pričakovanja, da bo mreža 31 postaj za izposojo koles kmalu še bolj razvejana. “Kdaj bo kakšna postaja v BTC?”, “Zakaj ni postaje pri Črnučah?” in “Ali boste kdaj postavili postajo tudi na Dolgem mostu?” so pogosta vprašanja uporabnikov, medtem ko je odgovor Europlakata vedno enak: “Širitev sistema trenutno ni predvidena.” Več na www.dnevnik.si.

Po letih čakanja bo litijska šola le padla

Delavci podjetja Trgograd so začeli priprave na rušenje novejšega prizidka Osnovne šole Litija, na kar je vodstvo šole s starši vred čakalo zadnja tri leta, odkar je bila pripravljena projektna dokumentacija za novogradnjo, a je občina začetek gradnje vedno znova prestavljala. Tokrat so se odločili, da bodo 11,5 milijona vredno novo šolo zgradili, četudi država ne bo prispevala 1,9 milijona evrov, kolikor so jim obljubili na javnem razpisu. Župan Franci Rokavec je pojasnil, da imajo za letos v proračunu za ta namen rezervirana 2 milijona evrov, od države pa pričakujejo 250.000 evrov. To bo zadostovalo, da bodo v prihodnjih dneh podrli prizidek iz leta 1986 in do konca leta zgradili novega. Kako bo financiranje iz državne blagajne potekalo v prihodnje, Rokavec ne upa napovedati, saj pogodbe o financiranju z ministrstvom za šolstvo še niso podpisali. Več na www.dnevnik.si.

Na Grabnu si ne želijo blokov

Kamniški svetniki, ki so v prejšnjih mandatih lahkotno dopuščali neusklajeno in pretirano pozidavo mesta, bodo poskusili na današnji predpočitniški seji ubrati nove strune in začasno zaščititi del območja Graben pred novo nepremišljeno pozidavo še pred sprejemom podrobnega prostorskega načrta. Tudi po tem območju namreč že segajo investitorji, ki bi radi zgradili objekt s 24 stanovanji in med pripravami prav nič ne razmišljajo o zadregah prometne ureditve, pomanjkanju prostora v vrtcih in šolah in podobnih težavah, ki jih je pozidavi naklonjena politika mestu že povzročila. Občinska uprava tako predlaga, da bi pripravljen predlog odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta K3 Graben sprejeli po hitrem postopku. “Z odlokom svetniki ne bodo sprejeli prostorskega akta (OPPN), ki bi določil merila in pogoje gradnje, sprejeli bi le začasne ukrepe za zavarovanje prostora pred novo nepremišljeno pozidavo,” pojasnjujejo na občini. Dodajajo, da morajo tudi na tem območju vsi posegi v prostor in novogradnje potekati uravnoteženo, načrtovano in predvsem ob sinhronem načrtovanju družbene, prometne ter preostale infrastrukture. Več na www.dnevnik.si.

Dobrega pol milijona evrov za Nunski vrt

Z loške občine so sporočili, da so za parkirišče Nunski vrt, na katerem je 176 parkirnih mest, dobili uporabno dovoljenje in je odprto. Parkirišče je urejeno že nekaj časa, na njem pa bodo lahko parkirali domačini, ki živijo na območju starega mestnega jedra. To je namenjeno pešcem, zato meščani svojih avtomobilov ne morejo puščati v neposredni bližini domov. Gradnja parkirišča je lani v tisočletnem mestu sprožila proteste, ker da je Nunski vrt kulturna krajina, in ne parkirišče. »Z ureditvijo parkirišča bomo območje starega mestnega središča razbremenili mirujočega prometa, rešili nevzdržne prometne razmere, povečali njegovo privlačnost in omogočili hitrejši razvoj,« pravijo na škofjeloški občini, kjer so pojasnili, da je parkirišče stalo dobrih 583.000 evrov, večino denarja – nekaj več kot 417.000 evrov – je državnih nepovratnih razvojnih sredstev. Več na www.delo.si.

Dvorcu Visoko so spet vdahnili nekaj življenja

Spet se bo treba ustaviti pri dvorcu na Visokem. Tako je lahko osnovno sporočilo odprtja spominske sobe v pritličju in letnega vrta v res prelepem okolju Tavčarjeve zapuščine, ki je bila do zdaj praktično mrtva. “Poljanci smo stopili skupaj,” je slikovito povzel prizadevanja za vsaj majhno spremembo na Visokem Milan Čadež, župan občine Gorenja vas – Poljane. Pri tem je pohvalil sodelovanje s Škofjo Loko ter odziv podjetnikov, obrtnikov in sploh vseh, ki so se odločili po letih mrtvila dati malo več življenja Visokemu: “Nismo imeli sreče s tistimi, ki so obljubljali prenovo, zato smo se odločili sami storiti nekaj za Visoko,” je dodal in požel odobravanje zbranih domačih in tujih gostov. Več na www.dnevnik.si.

Črnograditeljski raj pod Triglavom

Triglavski narodni park bo izjema pri načrtovani legalizaciji slovenskih črnih gradenj po letu 1991. Zakaj? Zato, ker imamo samo eno tako lepoto, eno samo tako okolje, en sam zakon za zaščito takega parka, en sam raj pod Triglavom. Zato je več kot deset črnograditeljev že porušilo svoje objekte, enega je tudi država. In še kakšnega bo. Na območju, kjer velja novi zakon o parku, črnih gradenj ne bo mogoče preprosto spremeniti v zakonite. Razen, če… Tisti “če” pa je doma v Bohinju. Kjer sicer državo radi kličejo na pomoč, ker nič ne stori proti črnim gradnjam. Potem država sprejme zakon in ga začne tudi na tem področju izvajati. In je več kot sto črnih gradenj “na spisku” in nekaj deset dejansko pred rušenjem. Isti Bohinjci, ki so prej prosili državo, naj ukrepa energično, zdaj terjajo od države, da se ustavi. Prav tam, kjer so jim bile prej take gradnje trn v peti, naj bi jih zdaj “ponovno preučili” in seveda spremenili nekatere odločitve o odstranitvi, rušenjih in tako naprej? Več na www.dnevnik.si.

Bohinjska sramota s pogledom na Julijce

Na dobrih 1500 metrih nad Bohinjem že tretje leto predstavlja klavrn spomenik našemu turizmu Ski hotel na Voglu. Zaprt je že tretje leto, obeta se mu še bolj črna prihodnost. Mineva pol stoletja od začetka zimskega turizma na Voglu, ko so poleg žičnic zgradili tudi hotel. Do leta 2009 je predstavljal pomembno turistično zmogljivost, na Vogel poleti in pozimi pripeljejo okoli 150.000 smučarjev in turistov. “Tudi naše podjetje je preučilo možnosti oživitve ponudbe Ski hotela, ki je v lasti podjetnika Zmaga Pačnika, ki ga sicer ponuja v najem. Ugotovili smo, da bi bilo potrebno hotel popolnoma prenoviti, če ne kar zgraditi novega,” je dejal direktor Žičnic Vogel Boštjan Mencinger. Dobesedno vsak gost, ki se z nihalko pripelje na Vogel, se skoraj zaleti v zaprta vrata nekoč uspešnega hotela s 30 sobami. Še pred tremi leti so oglaševali savno, masažni bazen in seveda smučanje v prelepi naravi! Več na www.dnevnik.si.

Prenovljen mejni prehod na Vinici

Na Vinici so odprli prenovljeni potniški mejni prehod na južni zunanji meji EU. V štirih mesecih so temeljito posodobili 1700 kvadratnih metrov veliko asfaltirano ploščad prehoda z nadstrešnico, pod katero sta po dva izstopna in vstopna vozna pasova in trije prometni otoki s kabinami policije in carine, poleg pa še objekt obeh služb in parkirišče za službena in interventna vozila. Uredili so tudi vso infrastrukturo. Naložba je stala 970.000 evrov, od katerih je država dobro polovico pridobila iz evropskega migracijskega sklada za zunanje meje. Državni sekretar v ministrstvu za pravosodje in javno upravo Helmut Hartman je ob odprtju poudaril, da prehod zdaj izpolnjuje vse zahteve za izvajanje schengenskega nadzora, ki naj bi se kljub vstopu Hrvaške v EU prihodnje leto prenesel na njene meje šele v letu 2015. Več na www.delo.si.

Romsko naselje Smrekec: Na barakah bi imeli številke

Čeprav grosupeljski Romi že dobrih 12 let živijo na občinskem zemljišču v barakarskem naselju Smrekec, občina še ni sprožila postopka za določitev hišnih številk, zato tamkajšnji prebivalci ne morejo prijaviti svojega stalnega prebivališča, kar jim povzroča težave tudi pri vročanju poštnih pošiljk. Romski občinski svetnik Elko Hudorovac je povedal, da imajo stalno prebivališče še zmeraj prijavljeno v Velikem Mlačevem št. 100, čeprav tam sploh ne živijo. Težave se kažejo tudi pri vpisovanju otrok v vrtec in šolo, prejemanju socialne pomoči in zdravstveni oskrbi. Več na www.delo.si.

Za brv Lent–Tabor in obrežje Drave še nimajo denarja EU

Mariborski svetniki bodo najbrž v ponedeljek potrjevali investicijska programa za že nekaj časa načrtovano gradnjo brvi Lent–Tabor in ureditev obrežja Drave. A sofinanciranje 13 milijonov evrov vrednih naložb, ki je pogoj za izvedbo, je še vedno neznanka. Ureditev brežine na Lentu in gradnja brvi je ocenjena na več kot 13 milijonov evrov; po pojasnilih iz županovega kabineta Mestna občina Maribor (MOM) za projekta, ki sta uvrščena v načrt regionalnega razvojnega programa Podravja 2012–2014, pričakuje sofinanciranje EU v višini 5,6 milijona evrov. Vendar ta denar še ni zagotovljen, saj bo šele potrditev investicijske dokumentacije in pridobitev gradbenih dovoljenj MOM omogočila prijavo na šesti javni razpis za nepovratna sredstva za regionalne razvojne programe, ki ga je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo maja. Več na www.delo.si.

Za UGM bo potreben nov razpis

Na ponedeljkovi maratonski seji mariborskega mestnega sveta, z zdesetkano zasedbo svetnikov se je zavlekla čez polnoč, so mestni svetniki potrdili spremembe odlokov različnih občinskih podjetij in zavodov (Mladinski kulturni center, Energetika Maribor, Mariborske lekarne Maribor). Medtem ko so omenjeni trije stekli brez tehtnih pripomb, sta več prahu dvignili spremembi odlokov o ustanovitvi Snage in preoblikovanju Marproma iz javnega zavoda v javno podjetje. Na seji je padel tudi predlog, naj svetniki za zavožene projekte odgovarjajo moralno in finančno. Več na www.vecer.com.

Končno po nadhodu nad Titovo?

Nadhodu za pešce in kolesarje čez Titovo cesto pri turbokrožišču v bližini Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ki bi sicer moral biti končan in predan v uporabo že novembra lani, se vendarle obeta otvoritev. Vsaj tako napovedujejo iz občinske službe za odnose z javnostmi, kjer smo pred dnevi izvedeli, da bo zaradi finančnih težav izvajalca CM Celje nadhod končalo pesniško podjetje Varkos Selinšek. Več na www.vecer.com.

Za rušitev vrstnih hiš

Civilna iniciativa Jožef iz Slovenske Bistrice je včeraj na tiskovni konferenci opozorila na nepravilnosti pri pridobivanju oziroma izdaji gradbenega dovoljenja za gradnjo 13 vrstnih hiš na pobočju Jožef v Slovenski Bistrici. Zadeva je po njihovem še posebno aktualna, saj jim je prejšnji mesec ministrstvo za infrastrukturo in prostor po petih letih izdalo odločbo, v kateri so zavrnili ter razveljavili odločbo Upravne enote (UE) Slovenska Bistrica. Več na www.vecer.com.

Idrija je spet na svetovnem zemljevidu

Idrija je z vpisom na prestižni Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine dobila največji možni poklon za svojo 500-letno rudarsko zgodovino. Špansko-slovensko nominacijo Dediščina živega srebra Almaden in Idrija je včeraj Unescov odbor na letnem kongresu v St. Peterburgu soglasno potrdil. Odločitev Odbora za svetovno dediščino Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je bila tokrat pričakovana. Unescov svetovalni organ Icomos je maja v svojem poročilu presodil, da analiza nominacije upravičuje vlogo za vpis na omenjeni seznam, za prva dva poskusa pa je zaradi pomanjkljivega dosjeja predlagal odložitev sprejemanja za leto dni. Nekoč največjima rudnikoma živega srebra na svetu je za vpis obakrat zmanjkal le en glas. Več na www.delo.si.

V Idriji slavje ob vpisu na Unescov seznam

Po objavi novice, da je bila Idrija vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, je gospod David Ogrič rekel, da si tega naziva nobeno mesto na svetu ne zasluži bolj. “Idrija ima res veliko pokazati,” je pripovedoval z značilno pojočo govorico ljudi, ki živijo sredi gozdov na meji med Notranjsko in Primorsko. “Mesto je bilo najbolj napredno v rudniški tehnologiji pa tudi kulturno je bilo neprimerno bolj razvito od Ljubljane,” se je pohvalil. Gospod Ogrič pozna zgodovino Idrije v dno duše. Štiriindvajset let je prebil v njenih nedrjih. Upokojeni rudar je v jamo živosrebrovega rudnika, ki se je v petsto letih obstoja raztegnil v sedemsto kilometrov rovov globoko pod mestom, vstopil kot mlad vajenec. Ko je delo končeval, je napredoval do najvišje stopnje, ki jo rudar lahko doseže. “Vozil sem jamsko lokomotivo,” je rekel. Poleg tega je igral saksofon in klarinet v idrijski rudarski godbi, odkar je upokojen, pa izdeluje makete specifičnih rudniških objektov, znamenite kamšti in gozdarskih klavž, s katerimi so v rudnik spravljali les. Vsa idrijska dediščina, s katero Ogrič živi, se je v soboto na zasedanju Unesca v Sankt Peterburgu umestila na najprestižnejši seznam univerzalne dediščine človeštva. “V Idriji bomo imeli slavje,” je rekel stari rudar. Več na www.dnevnik.si.

Nepremičninski balon v Istri je počil

V Istri smo priča pravcatemu poku nepremičninskega balona. Zlasti v Piranu bijejo plat zvona, saj mesto ni zanimivo za tujce, predvsem Ruse, ki dvigujejo cene v Portorožu, pišejo današnje Finance. Milijonske posle istrski nepremičninarji sklepajo večinoma z Rusi, ti so pa zelo zahtevni, saj izbirajo le najkakovostnejše nove gradnje, ki so skorajda povsem blizu morja. Za tako lokacijo lahko iztržijo več kot 3000 evrov na kvadratni meter. V Piranu je bilo do aprila letos prodanih vsega 17 stanovanj in dve hiši, poročajo v Financah. Nesporni rekord je 175.000 evrov za 60 kvadratnih metrov veliko vrstno hišo nad nogometnim igriščem v Piranu. Tik ob morju na Punti pa je kupec za 62 kvadratnih metrov veliko stanovanje odštel 115.000 evrov. V istem lanskem obdobju je bilo v Piranu prodanih 58 stanovanj, najdražje za 280.000 evrov, in sedem hiš. Za primerjavo, stanovanje v isti stavbi na Prešernovem nabrežju na Punti je bilo lani prodano za 167.000 evrov, veliko pa je 56 kvadratnih metrov. Z drugimi besedami, cena kvadratnega metra je v enem letu padla za 23 odstotkov, pišejo v Financah. Več na www.primorske.si.

Piranski mandrač (skoraj) dokončan

V Piranu so zaključili večino gradbenih del pri prenovi piranskega ribiškega pristanišča (in kanalizacije ob njem). Tako so izvajalci del in njihovi nadzorniki tokrat vendarle držali besedo, da se bo prenova zaključila do konca meseca junija. V naslednjih dneh morajo opraviti še nekaj manjših del: postaviti nekaj bitev oziroma ovir, ki bodo preprečile vožnjo avtov na novo tlakovan del mesta. Odstraniti morajo zaščito tlaka na Tartinijevem trgu, preko katerega je potekal obvoz. Vnovič postavit krožišče in promet po novi cesti bi lahko stekel že danes ali jutri, najkasneje pa v ponedeljek. S tem dela uradno še ne bodo zaključena, zato bo tudi uradno odprtje nove piranske pridobitve v drugi polovici julija. Obnova mandrača ne bo stala samo 3,5 milijona, kot je bilo predvideno, temveč približno en milijon evrov več. Več na www.delo.si.

Svetilnik bi bil z malo truda lahko že odprt

Kaže, da svetilnik na piranski Punti do konca poletja še ne bo odprt za javnost, čeprav civilna iniciativa Meščani Pirana, ki jo v tem projektu vodi Tončka Senčar, že dve leti pritiska na občinske uradnike, naj vendarle kaj ukrenejo z eno najlepših piranskih razglednih točk. Z malo truda bi ga odprli v desetih dneh, toda tam, kjer imajo glavno besedo uradniki, traja vse veliko dalj časa. Več na www.delo.si.

V Izoli prva pasja plaža

V izolski občini bo namreč z julijem ob obalnem pasu pri nekdanjem Delamarisu zaživela pasja plaža oziroma kopališče, kjer se bodo psi lahko prosto kopali. Po pisanju Slovenske tiskovne agencije bo plaža v prihodnjih dneh tudi ustrezno označeno s tablo. Kot so za STA pojasnili na izolski občini, pravzaprav ne gre za nov projekt, ampak za izvajanje določil občinskega odloka o nadzoru in obveznostih imetnikov živali pri vzdrževanju čistoče javnih površin, ki so ga svetniki sprejeli na svoji zadnji redni seji in bo stopil v veljavo v mesecu juliju. Odlok med drugim določa, da bo občina Izola v roku dveh mesecev od njegove uveljavitve označila z ustreznimi oznakami vse javne površine, po katerih ni oziroma je dovoljeno voditi pse in ostale živali. Območje omenjenega kopališča za zdaj sicer ne bo posebej urejeno v smislu, da bi imeli lastniki na razpolago posodice za vodo oziroma da bi bila živalim zagotovljena senca. Bo pa, kot napovedujejo na občini, to eden izmed naslednjih korakov ureditve območja v prihodnje. Več na www.delo.si.

Novemu lastniku palače se naložba ni izplačala

Palačo Panatoiopolo je pred dvema letoma na občinski dražbi kupil koprski podjetnik Dimitrij Vivoda. V njej je želel urediti družinski hotel z butičnim resortom za dobro počutje, a vse kaže, da bodo načrti splavali po vodi. Za poseg že dve leti zaman poskuša dobiti soglasje zavoda za spomeniško varstvo, s koprsko občino se še vedno dogovarja o uporabi dovozne poti, nedorečeni so tudi dogovori o odkupu vrta, ki ga imata v lasti občina in podjetje Hidria. “Trenutno se odločam, ali naj palačo prodam ali naj nadaljujem dela. V nepremičnino sem z nakupom vred doslej vložil več kot 400.000 evrov, od tega pa nimam nič,” je razočaran Vivoda. Dokler se ne odloči, kaj storiti, nima nič proti temu, da bertoško društvo Samo prireja poletne glasbene večere na vrtu palače. Več na www.primorske.si.

Z odpravo enega kaosa so povzročili drugega

Novi režim dostave za koprsko tržnico je vznejevoljil tamkajšnje lastnike trgovin in gostinskih lokalov. Tarnajo, da je urnik, ko sta zapornici dvignjeni, neprijazen do dostavljalcev, ki ga ne morejo upoštevati. V Komunali Koper nasprotno ne vidijo težav in pravijo, da lahko vsakdo prosi za dvig zapornice tudi izven urnika. “Dostavljalci oziroma lastniki lokalov naj se zglasijo v hišici pri parkiriščih, kjer jim bodo z daljinskim upravljalcem omogočili dostop do zaprtega dela parkirišča na zadnji strani tržnice,” zagotavlja v. d. direktorja Komunale Koper Igor Hrvatin. Dostava je po novem mogoča med 5. in 9. uro ter med 12. in 14. uro. Hrvatin meni, da je časovni razpon dovolj fleksibilen in dodaja, da so o novostih obvestili svet lastnikov lokalov. Več na www.primorske.si.

Vik in krik zaradi avtoceste

Civilna iniciativa (CI) za ohranitev Košanske doline je po letu dni, odkar je okoljsko ministrstvo objavilo pobudo državnega prostorskega načrta za odsek avtoceste od Divače do Jelšan, ponovila posvet o trasiranju slednjega. Ostro namreč nasprotujejo različici, ki bi avtocesto umestila na rob Košanske doline. Kaže, da bo Občina Pivka zato odločitev o ustrezni varianti prepustila državi. Več na www.primorske.si.

Dom starejših: realnost ali utopija?

Na Bovškem že dolgo iščejo način, kako seči do doma starejših občanov. Načrti za objekt s 64 posteljami na Jezercih v Bovcu so zdaj izrisani, nihče pa ne zna napovedati, kdaj ga bodo gradili in kje bodo zanj našli predvidoma pet milijonov evrov. Že na prvi javni obravnavi pa se je izkazalo, da so v načrtih za dom predvideli premalo parkirnih mest. Več na www.primorske.si.

Ko gredo v stečaj mesta, velika kot Ljubljana

Stockton, od San Francisca 140 kilometrov oddaljeno mesto, je približno tako velik kot Ljubljana. Po nekaj letih otepanja z gospodarsko krizo je županja Ann Johnston v torek po koncu maratonske seje mestnega sveta, ki so ji prisostvovali zaskrbljeni prebivalci, dejala, da je zelo verjetno, da bo mesto razglasilo stečaj. “Zame je razglasitev stečaja enako kot smrtna obsodba,” je novico komentiral Gary Jones, upokojeni policist, ki se zdravi za rakom na možganih. Mnogi drugi prebivalci so rotili mestne može, naj ne razglasijo stečaja, ostarelim in bolnim pa naj prej zagotovijo zdravstveno zavarovanje. Več na www.dnevnik.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri