Vlada pospešeno in napol v ilegali spreminja tudi prostorsko zakonodajo
Poleg zakona o kmetijskih zemljiščih se vlada pospešeno loteva tudi spreminjanja prostorske zakonodaje. Pripravila je namreč dve zakonski noveli – o graditvi objektov ter o prostorskem načrtovanju – in zaradi hitenja pri sprejemanju z obema znova izzvala kritike strokovne javnosti. Strokovnjaki, pristojni za prostor in gradnjo objektov, vlado predvsem pozivajo, naj v pripravo zakonskih rešitev vključi organizirano strokovno javnost, in to na način, ki pritiče demokratični družbi. Ena takih organiziranih strokovnih javnosti je skupina strokovnjakov Odgovorno do prostora!, ki je v pismu ministru za infrastrukturo in prostor Zvonetu Černaču med drugim zapisala: “Gradnja objektov, nakup nepremičnin in njihova raba so v Sloveniji dražji in bolj tvegani kot v primerljivih evropskih državah. Med razlogi za takšno stanje je tudi vztrajno zavračanje strokovnih opozoril o tem, da so praktično vse spremembe predpisov nedomišljene in zato težav ne odpravljajo. Zlasti preslišano je vedno znova opozorilo, da je treba predloge sprememb zakonodajnih rešitev najprej preizkusiti glede pričakovanih učinkov.” Več na www.dnevnik.si.
Punt za zemljiško pravdo hitrih poslancev ni ustavil
Novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki naj bi znova odpravila nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, bodo poslanci na julijski seji obravnavali po skrajšanem postopku. Tako je prejšnji teden odločil kolegij predsednika državnega zbora, to odločitev pa so poslanci včeraj potrdili (s 43 proti 36 glasovom) in tako povsem prezrli številne pozive strokovne javnosti in nevladnih organizacij, naj tako pomembno spremembo zakona vendarle obravnavajo po običajnem postopku. Več na www.dnevnik.si.
Ukinili bi polovico mednarodnih vlakov čez Slovenijo
Od decembra lani iz Slovenije do Benetk ni več mogoče priti z direktnim vlakom, letos pa je predvideno ukinjanje še 14 drugih železniških povezav s tujino. Z novim voznim redom, ki bo začel veljati decembra letos, bodo tako Slovenci morda ostali brez direktne povezave s hrvaško Reko, ukinjali pa naj bi se tudi nekateri vlaki do Zagreba, Pulja in Karlovca ter srbskega Beograda, avstrijskega Beljaka in nemškega Münchna. To so le nekateri od 40 mednarodnih potniških vlakov, ki naj bi nehali voziti na področju Slovenije, Hrvaške ter BiH, so včeraj družno opozorili sindikalni predstavniki železničarjev iz omenjenih treh držav. Več na www.dnevnik.si.
Lastnikom nepremičnin se ni treba bati davka
Od novega davka za lastnike nepremičnin, s katerim je vlada načrtovala pridobiti dodatnih 160 milijonov evrov proračunskih prihodkov, bo ostal boren izkupiček. Na ministrstvu za finance so končno preučili posledice dopolnil k zakonu o uravnoteženju javnih financ, ki davek uvaja, in ugotovili, da bo priliv v proračun znašal manj kot deset milijonov evrov, saj ga bo plačevalo le nekaj sto fizičnih in pravnih oseb. Spomnimo, vlada oziroma ministrstvo za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča je najprej predlagalo 0,1-odstotno davčno stopnjo za lastnike nepremičnin, katerih vrednost presega milijon evrov. Pričakovali so, da bo proračun na tak način bogatejši za okoli 9,7 milijona evrov. A pozneje so z dopolnili koalicije Šušteršičevi davčno stopnjo znatno povečali. Zdaj znaša ta 0,5 odstotka za lastnika nepremičnin, ki skupno presegajo milijon evrov, in odstotek za lastnika nepremičnin, ki skupno presegajo dva milijona evrov. Z dopolnilom koalicije na znameniti nočni seji parlamentarnega odbora za finance se je pričakovani prihodek proračuna od tega davka povečal za 1550 odstotkov, na 160 milijonov evrov. Davek naj bi prizadel 1000 fizičnih in 1300 pravnih oseb. Da ne bi bilo nesporazumov, so poslanci izjeme, ki bodo iz obdavčitve izvzete, določili s šiframi dejanske rabe. Več na www.dnevnik.si.
V Sloveniji praznih 175 tisoč stanovanj
V začetku lanskega leta je bilo praznih približno 175 tisoč stanovanj, ugotavlja Surs. Skupaj so ta stanovanja obsegala nekaj več kot 12 milijonov kvadratnih metrov uporabne površine. Ta podatek vključuje tudi počitniška stanovanja, Surs pa je do številke prišel tako, da je upošteval stanovanja, v katerih nima nihče prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča. Največ praznih stanovanj je v hišah (62 odstotkov), 40 odstotkov praznih stanovanj pa je brez infrastrukture (vode, elektrike, ogrevanja, …). V Ljubljani je 22.278 praznih stanovanj ali 18 odstotkov vseh. Največji delež praznih stanovanj je na Obali, Krasu in Posavju. Največ počitniških stanovanj je v občini Bohinj, skupaj je v Sloveniji 20 tisoč počitniških stanovanj ali nekaj več kot milijon kvadratnih metrov. Več na www.finance.si.
Skladu ponudili tisoč stanovanj
86 vlog za 1033 stanovanj in 1345 parkirnih prostorov v skupni ponudbeni vrednosti 143,3 milijona evrov je do včeraj prejel republiški stanovanjski sklad, ko je opravil prvo nejavno odpiranje in evidentiranje prispelih ponudb za odkup nezasedenih stanovanj. “Prispele ponudbe pokrivajo področje celotne države, 80 odstotkov pa jih je bilo oddanih s strani pravnih oseb,” so sporočili s sklada. Za katera podjetja gre, niso povedali, so nam pa v KBM Invest potrdili, da so se odzvali tudi oni in skladu ponudili nekaj svojih stanovanj. Več v tej fazi niso želeli povedati, naj pa spomnimo, da je ta hčerinska družba banke Nova KBM pred kratkim iz stečajne mase gradbenega podjetja Konstruktor Invest (katerega upnica je banka) odkupila paket 96 stanovanj, 354 garažnih prostorov ter nedokončano stolpnico z 81 stanovanji in 136 garažami. Več na www.dnevnik.si.
Javni potniški promet mora postati prioriteta razvoja
Javni potniški promet mora postati prioriteta v razvoju Slovenije, saj bo le tako zagotovljena večja kakovost bivanja vseh državljanov, v poročilu, ki so ga pripravili na podlagi zaključkov projekta Mobilizacija za javni potniški promet, izpostavljajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. “Z gradnjo avtocestnega križa in z načrti o gradnji tretje razvojne osi ter širitvah nekaterih cest se še vedno daje prednost energetsko in ekonomsko potratni vožnji z osebnimi vozili ter individualizaciji prebivalstva,” opozarjajo v društvu. Cestni promet narašča, z njim pa tudi poraba goriv, število nesreč, zastojev, degradacija okolja ter emisije toplogrednih in drugih zdravju škodljivih plinov. Veliko od naštetih težav bi rešili ali vsaj omilili s povečano rabo sredstev javnega prevoza. Več na www.finance.si.
Prihodnji mesec Fabianijev most?
Dva tedna pred predvidenim zaključkom gradbenih del je na gradbiščih novega mostu pri Cukrarni in štajerski vpadnici še vedno živahno. Še vedno ni jasno, ali bodo gradbeni delavci lahko pravočasno dokončali Fabianijev most. Na petstometrskem manjkajočem odseku štajerske vpadnice (donedavnega poimenovana Titova cesta) je stanje nekoliko boljše, saj Grep že pridobiva uporabno dovoljenje, so zagotovili na Mestni občini Ljubljana. Na občini so se namreč izognili odgovoru na vprašanje, ali bosta projekta končana do konca meseca, in sporočili le, da je predviden rok za dokončanje mostu 30., za dokončanje vpadnice pa 29. junij, medtem pa niti Gradis skupina G, ki gradi most, niti njegovo hčerinsko podjetje Grep, ki gradi zadnji odsek vpadnice, občine nista prosila za podaljšanje roka za dokončanje projektov. Več na www.dnevnik.si.
Župan Janković naj delček blišča iz centra prenese v Polje
V četrtni skupnosti Polje so že zdavnaj obupali nad ljubljansko mestno upravo, pravi vodja Civilne družbe Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog Milan Mirkov. Po njegovih besedah namreč že 40 let poslušajo obljube o ureditvi infrastrukture, ki je ponekod na ravni najbolj primitivnih vaških okolij. Namesto konkretnih rešitev pa jim, kot poudarja svetnica četrtne skupnosti Marija Minka Jerebič, župan Zoran Janković vsiljuje stanovanjsko naselje, ki si ga sploh ne želijo.”Več kot polovica krajanov še vedno ni priključena na vodovodno in kanalizacijsko omrežje, čakamo na razširitev Zaloške ceste, že 12 let tudi na novo industrijsko cesto. Župan, ki rad poudarja, da je Ljubljana najlepše mesto v Evropi, bi lahko vsaj delček blišča, ki ga premore ozki mestni center, prenesel tudi v našo četrt,” je poudaril Mirkov. Več na www.dnevnik.si.
V tretje gre rado: Emonika do leta 2014
Projekt ljubljanskega potniškega centra Emonika, ki je že pet let bolj kot ne na mrtvi točki, je zdaj usklajen s prostorskimi akti, Slovenskimi železnicami, spomeniško službo in strokovno javnostjo. Direktor družbe Emonika Csaba Toth je povedal, da bodo za gradbeno dovoljenje zaprosili konec tega meseca, dela bi začeli konec leta. Do leta 2014 bi tako dokončali prvo fazo projekta – železniško in avtobusno postajo, parkirišča, nakupovalni ter zabaviščni center. Stanovanjsko in poslovno stolpnico bi gradili kasneje. Več na www.dnevnik.si.
Zeleno luč za Emoniko dale tudi SŽ
Soglasje k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za ljubljanski potniški center Emonika so dale tudi Slovenske železnice. To pomeni zeleno luč za madžarsko-kanadskega investitorja Trigranit, da lahko na ministrstvo za infrastrukturo in prostor naslovi vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. V Trigranitu so sicer prejšnji teden napovedali, da bodo za gradbeno dokumentacijo zaprosili do konca tega meseca, do leta 2014 pa naj bi dokončali prvo fazo projekta – železniško in avtobusno postajo, parkirišča, nakupovalni ter zabaviščni center. Stanovanjsko in poslovno stolpnico, ki sta prav tako del projekta, bi gradili pozneje. Več na www.dnevnik.si.
Občina vrača udarec: o tržnici bo odločalo ustavno sodišče
Mestna občina Ljubljana je v minulih dneh vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o začasni razglasitvi ljubljanske tržnice za kulturni spomenik državnega pomena. Tega je marca podpisal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk in vsaj za leto dni prestavil predvideno in tudi že začeto gradnjo parkirne hiše pod tržnico. Ljubljanski župan Zoran Janković je takrat rekel, da gre le za nagajanje Ljubljani, po nekajmesečnem premisleku pa so zdaj na občini prepričani, da je “odlok v nasprotju z ustavo in zakonom o varstvu kulturne dediščine ter grobo posega v ustavno in zakonsko varovane pravice, ki občini onemogočajo, da bi izvedla načrtovani projekt”. Več na www.dnevnik.si.
Soglasje za stadion tudi na inšpekcijo
Koordinacijski odbor stanovalcev Fondovih blokov je na inšpektorat za javno upravo podal prijavo, v kateri poziva k pregledu izdaje okoljevarstvenega soglasja, ki ga je za Plečnikov stadion izdala Agencija RS za okolje. Fondovci so protikorupcijski komisiji v zvezi s projektom obnove stadiona prejšnji teden prijavili tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Na okoljski agenciji so očitke že zavrnili. “Mi zahtevamo, da pristojni organi preverijo legalnost izdanega soglasja. Po naših ugotovitvah so namreč na dokumentu podpisani ljudje, ki nimajo pooblastil za vodenje splošnega upravnega postopka. Skrbi nas tudi vmešavanje generalnega direktorja v postopek, ki ga on ne vodi,” je povedal predstavnik odbora Peter Rondaij in dodal, da so se direktor okoljske agencije Silvo Žlebir, župan Janković in investitor Joc Pečečnik na temo izdaje okoljevarstvenega dovoljenja tudi večkrat dobili. “S tem načeloma ni nič narobe, vendar o teh sestankih ni nobenih zapisnikov,” je sklenil Rondaij. Več na www.dnevnik.si.
Na ploščadi Trga republike še nekaj časa parkirišče
Trg republike, ki že več kot desetletje služi bolj avtomobilom kot ljudem, na osredji državni trg pa spominja le drog s slovensko zastavo ter napol z zelenjem zakrit spomenik revolucije, bo tudi letos najverjetneje še ostal parkirišče. Družba BSL, lastnik garažne hiše pod trgom, se je lani februarja v korist ljubljanski mestni občini Ljubljana odpovedala lastništvu ploščadi Trga republike. Kot so sporočili iz občine, mora to podjetje ploščad obnoviti, preden jo preda občini. “Trenutno poteka postopek zemljiškoknjižnega vpisa etažne lastnine, kar je pogoj za nadaljevanje obnove trga. Tako mi kot občina zdaj pridobivamo dovoljenja za obnovo,” je povedala Andreja Jankovič, direktorica BSL, in dodala, da naj bi trg obnovili po prvotnih načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja. Več na www.dnevnik.si.
Sredi turistične sezone središče Ljubljane gradbišče
Mogoče je res kriva pasja vročina, da Prešernov trg te dni bolj sameva, zagotovo pa k temu svoje prispeva tudi oglušujoč hrup, ki ga povzročajo stroji ob hiši številka 1. Na ljubljanski mestni občini pojasnjujejo, da delavci v okviru zasebne investicije urejajo kanalizacijski priključek za bližnjo hišo, kar bodo zaključili predvidoma ta teden. Del pa vseeno še ne bo konec, saj bodo nato sanirali še tlake okrog makete. Podobno se te dni dogaja tudi na Čopovi ulici, kjer prav tako sanirajo talne površine. Čopovo naj bi uredili do konca tega tedna, Prešernov trg bo pa prekopan predvidoma še štirinajst dni. Več na www.dnevnik.si.
Pet tisočakov za novo ploščo na mostu
Ob prečkanju Mesarskega mostu iz smeri tržnice proti Petkovškovemu nabrežju oko pritegne zadnja steklena plošča na desni strani. Ker je že več kot tri tedne počena, je območje nad njo zaščiteno s stebričkom in trakovi, ki pešce opozarjajo, da ne stopijo nanjo. Na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet zagotavljajo, da bodo ploščo kmalu zamenjali. Steklo naj bi po besedah enega od blizu živečih občanov počilo, ker so neznanci z ograje mostu skakali na ploščo, dokler na njej niso zazevale velike razpoke. Na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet se strinjajo, da je počena plošča rezultat vandalizma. Toda po njihovih besedah je do poškodbe prišlo drugače. In sicer naj bi nekdo pod mostom s palico udaril v skoraj štiri centimetre debelo ploščo in razbil spodnje od treh stekel, ki sestavljajo ploščo. Dodali so, da so pod mostom našli palico, s katero so neznanci mestni občini povzročili škodo v višini od štiri do pet tisoč evrov. Toliko bo namreč stala zamenjava ene same plošče. Več na www.dnevnik.si.
Tudi prestolnica bi bila rada “zelena”
V okviru evropskega tedna trajnostne energije kot primera dobre prakse ljubljanska mestna občina izpostavlja gradnjo pasivne stanovanjske stavbe ter polnilnico za stisnjen zemeljski plin skupaj z mestnimi avtobusi na metan, medtem ko bodo jutri razpravljali o tem, kako lahko prestolnica do leta 2050 emisije ogljikovega dioksida zniža kar za 80 odstotkov. Potem ko je lani občinski stanovanjski sklad uredil 183 neprofitnih najemnih stanovanj v energijsko varčni soseski Polje II, je v okolici Šentvida začel graditi še pasivno večstanovanjsko stavbo z 22 bivalnimi enotami za ljudi v stiski, ki naj bi bile vseljive že novembra. “Ni razkošna, je pa hiša praktično samozadostna. Razen ogrevanja pri hudem mrazu skoraj ne porablja energije,” je pojasnil arhitekt Miha Dešman in dodal, da je okoli hiše zakopanih 800 metrov cevi, po katerih kroži tekočina v posebno napravo, ki potem odda toploto ali hlad. Posebnost hiše na Pipanovi poti je tudi njena lega pod nivojem terena in fotovoltaična elektrarna na strehi. Več na www.dnevnik.si.
Ne vedo, ali bodo dočakali sanacijo
Potem ko je vodstvo Kraškega zidarja vložilo predlog za začetek prisilne poravnave, se prebivalci Prijateljeve ulice v Ljubljani bojijo, da ne bodo dočakali popravila poškodovanih blokov. To je nujno potrebno, saj so se bloki v okolici nedokončanega projekta Tribuna na Prulah zaradi predolgo odprte in neustrezno zavarovane gradbene jame posedli tudi za osem centimetrov. Upanja, da bo sežanski gradbinec popravil bloke, je tako vse manj, saj naj bi bankam dolgoval 50 milijonov evrov, zaradi česar mu nad glavo visi stečaj. Več na www.dnevnik.si.
Avtobusi poleti manj pogosto po mestu
S torkom bodo avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa začeli voziti po poletnem voznem redu, kar pomeni, da bo večina avtobusov med tednom vozila bolj poredko kot sicer. Spremenjeni vozni redi so objavljeni na spletni strani Ljubljanskega potniškega prometa na povezavi Vozni redi – v pripravi. V času do 31. avgusta bo prav tako spremenjen sobotni vozni red na progah 6 in 6B. Na progah 15 in 24 avtobusi poleti ne bodo vozili. Avtobusi na progah medkrajevnega potniškega prometa bodo poleti prav tako vozili po poletnih voznih redih, vendar le v času od 1. julija do 31. avgusta. Več na www.dnevnik.si.
Potem ko na novembrski seji ljubljanski mestni svetniki niso podprli predloga za podražitev mesečne šolske vozovnice s 17 na 20 evrov, je podjetje Ljubljanski potniški promet v začetku junija še enkrat podalo enak predlog, o podražitvi pa bo mestni svet znova odločal na seji 9. julija. Prvič so podražitev v največji meri zadržala zagotovila pristojnih državnih organov, da bo kmalu sprejet sistemski zakon o javnem potniškem prometu, ki bo zajel tudi mestni promet in ki naj bi s prvim septembrom 2012 uveljavil enoten sistem subvencioniranja mesečnih šolskih vozovnic po vsej državi. “Ta zagotovila do danes še niso bila izpolnjena in zaradi nevzdržne rasti stroškov, predvsem goriva, smo v interesu nemotenega in kakovostnega izvajanja svojih storitev mestni občini znova podali predlog,” pojasnjujejo na LPP in dodajajo, da so ceno mesečne šolske vozovnice nazadnje povišali leta 2007. Več na www.dnevnik.si.
Septembra dražji LPP za šolarje?
Ljubljanski potniški promet (LPP) predlaga podražitev mesečne šolske vozovnice s 17 na 20 evrov. O tem bo odločal mestni svet MOL na julijski seji. LPP dvig cene utemeljuje z »neurejenim področjem subvencioniranja šolskih mesečnih vozovnic v mestnem linijskem prometu na nivoju države ter nevzdržno rastjo stroškov, predvsem goriva«. Poudarjajo, da se je od zadnjega povišanja cen mesečnih šolskih vozovnic, ki je bila junija 2004, cena goriva povišala za 74,3 odstotka. Podražitev še lahko prepreči država, sporočajo z LPP: »Če država do 1. septembra 2012 sprejme sistemski zakon o javnem potniškem prometu in uveljavi enoten sistem subvencioniranja šolskih vozovnic na ravni države, ki bo vključeval tudi mestni linijski prevoz potnikov, do spremembe cene mesešne šolske vozovnice ne bo prišlo.« Več na www.delo.si.
Ljubljančanov brezžično omrežje ne zanima
Čeprav je ljubljanska mestna občina po več letih praznih obljub letošnjega aprila končno podpisala pogodbo za vzpostavitev brezžičnega internetnega omrežja v mestu, občanov to, kot kaže, ne zanima. Ponedeljkovo predstavitev brezžičnega širokopasovnega interneta je morala mestna občina odpovedati, saj je prišel zgolj en občan, ki pa je veliko sejno dvorano bežigrajske upravne enote zapustil z besedami: “Sam pa že ne bom poslušal tega.” Predstavnika mestne občine in zasebnega partnerja Telekoma Slovenije sta zato dvorano po petnajstih minutah zaklenila in odšla. Več na www.dnevnik.si.
Na Ljubljanici še vedno “po kavbojsko”
Na Ljubljanici še vedno vlada kavbojski režim, pravijo kapitani bark, ki po reki prevažajo turiste. Veliko ladjarjev tudi letos nima dovoljenj, bodisi za plovbo bodisi za privez, ne plačujejo uporabnine za privez ali pa nimajo urejenih dovoljenj za gostinsko dejavnost, opozarjajo ladjarji, ki pa ne želijo biti imenovani. Več na www.dnevnik.si.
Mali trgovci ter lastniki lokalov in gostiln Mestno občino Ljubljana že dlje časa opozarjajo, da je dostavni čas, ki je na območju za pešce v središču mesta omejen na obdobje med 6. uro in 9.30, preveč neprilagodljiv. Nedavno so župana pozvali, naj jim omogoči vstop v središče tudi zunaj časa dostave, čeprav zgolj za 15 minut ali pol ure. A o uvedbi takšnih izjem na občini še ne razmišljajo. Glede na to, da si mali trgovci želijo sprememb na področju dostave predvsem v za promet zaprtem delu mesta, bi mestna občina to lahko izkoristila in jim pomagala organizirati bolj fleksibilen, a hkrati tudi bolj ekološko sprejemljiv in trajnosten način dostave. Po podatkih Prometnega inštituta Ljubljana je namreč promet eden največjih onesnaževalcev zraka v Ljubljani. Tovorni promet pa je v primerjavi s preostalimi vrstami prometa v prestolnici leta 2009 proizvedel 20 odstotkov ogljikovega dioksida in kar 42 odstotkov trdih delcev. Več na www.dnevnik.si.
Nepremičninarji skrivajo lastnike velikih zemljišč
Z novim občinskih prostorskim načrtom se je 618 hektarjev kmetijskih in gozdnih površin v Ljubljani iz nezazidljivih spremenilo v zazidljive. S tem je lahko vrednost posameznih parcel – odvisno od lokacije – narasla tudi več kot dvajsetkrat. Na najbolj razširjenem spletnem nepremičninskem portalu se trenutno prodaja 22 zazidljivih parcel v prestolnici, velikih od 10.000 do 35.000 kvadratnih metrov, cene pa se gibljejo od 700.000 evrov do 15 milijonov evrov za zemljišče. Več na www.dnevnik.si.
V Šiški nekateri obupali in odprli denarnico
Stanovalce blokov iz Kogojeve ulice in Ob žici so v ponedeljek na tamkajšnjem parkirišču pričakali varnostniki in delavci, ki so postavljali parkirne zapore na praznih parkirnih prostorih. Ker so stanovalci omenjeno parkirišče vsa leta do zdaj uporabljali brezplačno in ker menijo, da to parkirišče blokom pripada kot funkcionalno zemljišče, jim je znova zavrelo zaradi ravnanja podjetja Avtolap. Ta jim želi prej brezplačno parkiranje zaračunati, pri tem pa se sklicuje na najemno pogodbo z Gipossom, ki je zemljiškoknjižni lastnik parkirišča. Več na www.dnevnik.si.
Letos poleti samo prenova študentskega doma na Topniški
Poleti bodo obnovili štiri nadstropja študentskega doma v Topniški ulici. V študentskem domu, ki je z več kot 400 ležišči eden večjih v Ljubljani in ni bil celovito prenovljen že od leta 1992, ko so preuredili nekdanji samski dom in odprli vrata študentom, bodo namreč to poletje v celoti zamenjali opremo v 59 dvoposteljnih sobah. Drugih obnov študentskih sob letos ne bo. Več na www.dnevnik.si.
Pridni študentje prej ob sobo kot bolj leni
Na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, v Upravi Študentskih domov v Ljubljani in Študentskem svetu stanovalcev so zgroženi nad novim pravilnikom o subvencioniranju bivanja študentov v študentskih domovih. Ugotavljajo, da ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport tudi letos ni upoštevalo njihovih in medijskih opozoril ter ni odpravilo diskriminatorskega člena. Absolventi, ki so v minulih letih izgubili pravico bivanja v študentskih domovih, tudi v prihodnje tam ne bodo smeli stanovati. Sobe pa medtem ostajajo prazne. Več na www.dnevnik.si.
Bedne sobe so vse, kar jim je ostalo
Obubožani delavci enega izmed propadlih gradbenih baronov se trdno oklepajo še zadnje možnosti, da bi ubranili vsaj delček svojih socialnih pravic, ki jih eno za drugo izgubljajo. Čez slaba dva tedna bi se namreč morali tisti delavci, ki živijo v samskem domu v ulici Vide Pregarčeve, izseliti iz doma, a zatrjujejo, da se bodo temu odločno uprli. Stečajna upraviteljica Alenka Gril po drugi strani pravi, da se bodo delavci do konca meseca tako ali drugače morali izseliti, saj bodo dom postopoma začeli zapirati. Fizične sile pri izseljevanju ne bodo uporabili, pravi, dopušča pa možnost, da jim bodo odklopili elektriko. Več na www.dnevnik.si.
Prihodnji konec tedna bo pod naslovom Poletje v Mostah na ploščadi pred centrom Španski borci in na travniku pred klubom Zlati zob v Mostah potekal dvodnevni poletni festival. V dveh večerih se bodo zvrstili številni koncerti v živo ter plesne in gledališke predstave, prvič pa bo Moste obiskal tudi mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica. Organizatorja, Center kulture Španski borci in Etno klub Zlati zob, posebej opozarjata na plesno prireditev Božanska komedija, ki si jo bodo obiskovalci lahko ogledali v petek ob 20. uri v veliki dvorani Španskih borcev. Na vse prireditve, ki se bodo odvijale v sklopu festivala, je vstop prost, več informacij o programu pa je na voljo na spletni strani kluba Španski borci. Več na www.dnevnik.si.
Koristna sobota na garažni razprodaji v parku Tabor
V preteklosti je bil park Tabor zaraščen prostor, v katerem so svoj mir našli le brezdomci, lokalni prebivalci pa so ga prečkali samo, ko je bilo to nujno potrebno. Danes temu ni več tako, v Tabor z veseljem prihajajo celo iz drugih mestnih četrti, saj se v njem vedno nekaj dogaja. Minulo sončno soboto se je tako zgodila že druga letošnja garažna razprodaja, ki je privabila dvakrat več prodajalcev in radovednih kupcev kot prva. Več na www.dnevnik.si.
Namesto Titove Cesta Ustavnega sodišča?
Mestna komisija za poimenovanje ulic je pred časom prejela kopico predlogov za poimenovanje nove vpadnice, potem ko je ustavno sodišče presodilo, da ime Titova cesta ni primerno. Med predlogi sta tudi imeni Cesta slovenskih partizanov in Cesta 14. (partizanske) divizije, ali pa Cesta Ustavnega sodišča, Pametna ali Športna cesta, Ulica povezovanja oziroma sprave, Cesta Prežihovega Voranca, Cesta izbrisanih, Naša oziroma Nova cesta ter Cesta 10. avgusta, ker je bila takrat odigrana prva tekma na novem stadionu. Nekateri pa so predlagali, da cesta obdrži ime Titova, a po opernem pevcu Titu Gobbiju ali po astronavtu Germanu Stepanoviču Titovu. Več na www.dnevnik.si.
Videči so spoznali, kakšen je vsakdan slepih
Po prometnem krožišču pri ljubljanskih Žalah avtomobili, kombiji in mestni avtobusi neprestano krožijo, zato ni prav enostavno prečkati nesemaforiziranega prehoda za pešce, še toliko težje pa je slepim in slabovidnim. Da bi opozorila na njihove vsakodnevne težave, je včeraj Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije skupaj z zvezo Lions klubov povabila videče, da z zatemnjenimi očali in belo palico poskusijo, kakšen izziv je prečkanje hrupnega krožišča, če ti ne služi vid. Več na www.dnevnik.si.
Z obvoznico župane spet naplahtali
Čeprav je prejšnja, Pahorjeva vlada sprejela sklep, da bo trasa za obvoznico Škofljica do letošnjega septembra umeščena v državni prostorski načrt, se to, kot je razbrati iz gradiva za današnjo sejo vlade, ne bo zgodilo. In to kljub temu, da so vse stranke (z izjemo Državljanske liste) pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami županom ob razvojni osi 3a obljubile, da bodo spoštovale odločitev prejšnje vlade. Več na www.dnevnik.si.
Domžalam se obetajo dolge gradbene počitnice
Poleti bodo v Domžalah na veliko gradili, je povedal domžalski župan Toni Dragar in pojasnil, da bodo poleg zajetnega vložka v vzdrževanje šol in gradnje prizidka k OŠ Rodica kmalu končali obnovo športne dvorane Komunalnega centra, v celoti rekonstruirali cesto Radomeljske čete in Rojsko cesto, konec tega meseca pa končali še 200.000 evrov vredno brv za pešce čez Kamniško Bistrico v Nožicah. Več na www.dnevnik.si.
Upanje za železnico do Kočevja še tli
Železniška povezava za potniški promet med Kočevjem in Ljubljano bi zelo razbremenila “cesto smrti”, kot imenujejo glavno prometnico proti Kolpi, zato župani občin od Škofljice do Osilnice še vedno upajo, da se bodo potniki iz Kočevja v Ljubljano konec prihodnjega leta res lahko peljali z vlakom. A je to precej optimistično upanje, saj je ta vlada snedla obljubo prejšnje in zmanjšala letošnja proračunska sredstva za obnovitvena dela na železnici za polovico. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pravijo, da bo namesto do Kočevja konec prihodnjega leta v najboljšem primeru vzpostavljen železniški promet zgolj na relaciji Grosuplje-Ribnica. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi sredstva za celotno dokončanje železnice postopno kapljala vse do leta 2015, kar pomeni, da bi se prvi potniki z vlakom po celotni progi zapeljali šele čez štiri leta. Več na www.dnevnik.si.
Zidovi so zdaj lepi, čakajo na ljudi
Mestno jedro Kranja bogatejše za 8,7 milijona evrov vredne pridobitve. Kompleks gradu Khiselstein in projekt Trije stolpi imata jasen namen: boljši pogoji za delo kulturnih in drugih ustanov in privabljanje ljudi v še vedno mrtvo mestno jedro. Žal tudi danes v njem lahko ob res lepih prenovljenih objektih najdete okoli 25 zaprtih trgovin in praznih poslovnih prostorov, ob našem sprehodu nam je Slovenka, ki živi v Avstraliji, dejala: “A tu ni nobenih ljudi?” Zdaj Kranj dobiva novo poletno gledališče, nove prostore Gorenjskega muzeja ter tri kranjske stolpe, od katerih bodo v dveh, Škrlovec in Pungert, našli svoj prostor umetniki in predvsem različne kulturne delavnice. Pridobitev je tudi nova razgledna točka s skrajnega roba Pungerta na kanjon Kokre, tretji stolp pa bo prizorišče posebnih kulturnih dogodkov na vrtu gradu Khiselstein. Več na www.dnevnik.si.
Javno naročilo za preureditev cestninske postaje Log
Potem ko na Darsu niso izpolnili naloge, ki jim jo je zadal minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, da do 15. maja cestninsko postajo Log na primorski avtocesti preuredijo tako, da sredinski otoki ne bodo več ovirali prostega pretoka vozil z vinjetami, so zdaj na ministrstvu objavili javno naročilo za izbor izvajalca del, ki bi cestninsko postajo na eni najbolj prometnih točk na slovenskem avtocestnem omrežju preuredil. Ministrstvo bo ponudbe zbiralo do 4. julija do 10. ure, javno odpiranje ponudb pa bo dve uri pozneje. Ponudniki morajo, da potrdijo resnost ponudbe, predložiti bančno garancijo v vrednosti 50.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.
V romskem naselju Goriča vas v občini Ribnica že petintrideset let nimajo elektrike, vode in kanalizacije. V štirih hišah tam živi sedem družin. “To je šestdeset do sedemdeset ljudi. Od tega šestnajst šoloobveznih otrok,” je povedal prebivalec naselja Branko Hudorovič. “Nujno potrebujemo vsaj vodovod!” Več na www.dnevnik.si.
V Termah Čatež bo do leta 2020 zrasel slovenski Gardaland
Terme Čatež vse bolj postajajo kopališče in zabavišče kot klasično zdravilišče. Včeraj so odprli nov kamen v mozaiku zabaviščne ponudbe, tako imenovano vodno formulo ena. “Naš prihodnji razvoj temelji na nenehni širitvi. Na čateški lokaciji nameravamo sedanjim 65 hektarjem površin v prihodnjih petih letih v smeri proti jugu dodati še 30 hektarjev atraktivnih vsebin, ki ne bodo vezane le na vodo, saj želimo zgraditi neke vrste slovenski Gardaland. Zametek tega obsežnega zabavišča danes predstavlja Čateško oko, pokončni vrtiljak višine 34 metrov, medtem ko vodna formula predstavlja atraktivno popestritev na vodi. Poleg tega bomo poletno termalno riviero še letos povečali za tri hektarje ter razširili zmogljivost kampa,” je povedal direktor Term Čatež Bojan Petan. Več na www.dnevnik.si.
Kolesarski most zgrajen, a bo vse poletje neuporaben
Kolesarska pot po trasi nekdanje železnice od Mojstrane pa vse do Trbiža ali Belopeških jezer na italijanski strani je ena najbolj priljubljenih turističnih točk Zgornjesavske doline. Ker je namenjena izključno kolesarjem (uporabljajo jo še rolarji in sprehajalci), je izjemno varna in primerna tudi za družine z majhnimi otroki, zato jo ob lepih koncih tedna “obišče” tudi nekaj tisoč ljudi. Več na www.dnevnik.si.
Gostje znajo kaznovati bohinjske zablode
Letos je do konca maja Bohinj obiskalo osem odstotkov manj gostov kot v enakem obdobju lani. Zabeležili so 72.500 nočitev, domačih gostov je manj kar za petino. Če se turist zapelje samo v dva bohinjska kampa, so mu vzroki za take številke jasni. V kampu Danica ob Bohinjski Bistrici je gostov ogromno, vsako leto kaj dodajo v ponudbi. Po drugi strani pa je kamp Zlatorog na pol prazen, menjavajo se najemniki, naložb ni. “Tragično je, da Bohinj mnogi že enačijo s problemi zaprtih hotelov in nedelujočega smučišča Kobla. A imamo tudi odlično ponudbo v hotelu Park, družinske hotele, številne dogodke za pospeševanje turističnega utripa,” pojasnjuje že znana bohinjska turistična nasprotja direktor lokalne turistične organizacije Klemen Langus. In če lahko festival alpskega cvetja ustvari 650 nočitev, zaprti hotel Ski na Voglu in skoraj prazni Zlatorog nakazujeta razvojni mrk turizma ob samem jezeru. Več na www.dnevnik.si.
Prva širitev plačljive parkirne bele cone na desni breg Drave bo nekoliko obsežnejša od prvotnih napovedi mariborske občine. S 15. julijem se namreč ne bo razširila le v Verstovškovo ulico, ampak tudi v severni del Ulice Moše Pijada, kjer se parkira delno na pločniku, delno na cestišču. Tamkajšnja parkirna mesta je občina sprva sicer želela ukiniti in na njihovem mestu speljati kolesarsko stezo, a si je nato po posvetu z Mariborsko kolesarsko mrežo (MKM) premislila. Več na www.vecer.com.
Milijoni za železnico Poljčane-Dolga Gora
Ker je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo izdalo odločbo o dodelitvi 45,4 milijona evrov za obnovo odseka železniške proge Dolga Gora – Poljčane, bo projekt, ki ga sofinancira Evropska unija, mogoče kmalu uresničiti. Omenjeni projekt je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013. Sofinanciral ga bo Kohezijski sklad v višini 28,1 milijona evrov.Na Slovenskih železnicah poudarjajo, da je omenjeni odsek tudi na območju občine Poljčane zelo dotrajan in je njegovo vzdrževanje neracionalno in neučinkovito. Več na www.vecer.com.
Majhna letališča dobivajo novo podobo
Člani Aerokluba Celje so na letališču v Levcu v minulih dneh odprli nov hangar, v katerega bodo prestavili svoja letala, medtem ko bodo ostala dva, ki sta še vedno v dobrem stanju, oddajali v najem. Hangar so gradili sedem let in čeprav je po nekaterih ocenah vreden 500.000 evrov, je za celjske pilote neprecenljiv. Ker so časi težki, se vsaj v prihodnjih dveh letih ne bodo lotevali kakšnega večjega projekta, bodo pa vso pozornost in čas namenili kakovostnemu in varnemu letenju. Več na www.dnevnik.si.
V Laškem prestavljajo ovinek Savinje
Gradbinci celjskega podjetja Nivo Eko bodo strugo reke Savinje v Marija Gradcu v Laškem prestavili za dobrih 60 metrov proti zahodu in s tem izboljšali poplavno varnost. Pripravljalna dela so začeli že v maju, sicer pa je projekt del obširnih protipoplavnih ukrepov, ki jih bodo do avgusta 2014 izvedli še v Celju in Vojniku, stali pa bodo kar 35,6 milijona evrov. Večino denarja bodo dobili iz kohezijskega sklada. Seveda pa bodo ljudje v teh občinah varni pred hudourniško Savinjo šele potem, ko bodo v Savinjski dolini zgrajeni suhi zadrževalniki. Državni prostorski načrt suhih zadrževalnikov od Tabora do Braslovč in Celja naj bi bil sprejet prihodnje leto, denar za projekt pa naj bi dobili v naslednji finančni perspektivi. Več na www.dnevnik.si.
Z natečajem do prenovljenega otroškega igrišča
Pri Osnovni šoli Gorica v Velenju je svetovni prvak v smučarskih poletih in ambasador varnih otroških igrišč Robert Kranjec skupaj z velenjskim županom Bojanom Kontičem in predsednikom uprave Zavarovalnice Triglav Matjažem Rakovcem včeraj odprl povsem prenovljeno otroško igrišče. To bo najmlajšim na voljo za igro vsak dan do 21. ure, čez noč pa ga bodo zaklepali. Podobno varovano in ponoči zaklenjeno je v Velenju tudi centralno otroško igrišče, ki je eno najlepših v Sloveniji. V preteklosti so namreč že imeli težave z vandali, ki so se nad igrali izživljali, prav tako pa si ne želijo za morebitnimi nočnimi obiskovalci pospravljati odpadkov, med katerimi bi se lahko znašle tudi nevarne injekcijske igle. Več na www.dnevnik.si.
Po grobi oceni bo cesta stala 1,2 milijarde evrov
V minulih dneh se je iztekel rok za oddajo pripomb in predlogov na javno razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka Slovenj Gradec jug do Dravograda z obvoznicami. V času javne razgrnitve dokumentov sta na ministrstvo za infrastrukturo in prostor prispeli 102 pripombi. “V glavnem se te nanašajo na nesprejemljivost poteka trase po dolini. Problematični so predvsem potek po pobočju Selovca, obvoznica Dravograda, prestavitev priključkov ter pokriti vkop na Legenski planoti. Med predlogi so tudi zahteve po zmanjšanju zmogljivosti objekta, kar pomeni, da bi namesto štiripasovnice gradili le dvopasovnico, pa tudi zahteve po rekonstrukciji obstoječih državnih cest,” pojasnjujejo na ministrstvu. Več na www.dnevnik.si.
Konec ptujske košarkarske pravljice
Ptujski mestni svetniki so včeraj odločili, da ob Ljubljani, Jesenicah, Kopru in uradno še vedno tudi Novem mestu Ptuj ne bo gostil skupinskega dela evropskega košarkarskega prvenstva naslednje leto. Niso pa si premislili glede gradnje športne dvorane, le da bodo naložbo premaknili v prihodnost. Štajercem namreč ni uspelo na razpisu pridobiti dobavitelja električne in toplotne energije za novo večnamensko športno dvorano, ki bi bil v zameno za 20-letno koncesijo pripravljen v gradnjo tega objekta vložiti pet milijonov evrov. To pa pomeni, da do 30. junija ne bi mogli zapreti finančne konstrukcije za dvorano, kar je bil pogoj Košarkarske zveze Slovenije. Več na www.dnevnik.si.
Portorož z dostojnim “središčem mesta”
Portorož in Lucija bosta v naslednjih nekaj letih precej spremenila svojo podobo. Na piranski občini namreč načrtujejo ureditev območja Kaštel v središču Portoroža, gradnjo garažne hiše in stanovanj na Valeti, povečanje družinskega hotela Marko, gradnjo stanovanj v Kampolinu, ureditev središča Lucije in območja portoroške marine. Ponovno pa so stekli tudi postopki okoli nadomestne gradnje za razpadajoči hotel Virginia, ki je trenutno največja sramota v središču Portoroža. Lastnik naj bi tam zdaj uredil manjši družinski hotel. Več na www.dnevnik.si.
“V petek ob polnoči je bilo kot v filmu. Prišel je tovornjak z rotacijskimi luči in začela so se glasna dela,” pripovedujejo Pirančani, ki živijo v bližini mandrača. Hrup ni ponehal do jutra. enako je bilo tudi v soboto, nedeljo, ponedeljek … “Sploh ne moremo spati,” so ogorčeni. Več na www.primorske.si.
Bossmanu je Zidarjeva vila »predraga«
To, kar se dogaja z nedokončano vilo Novisto, v javnosti znano kot Zidarjevo vilo, je popolna zmeda. Občina je najprej napovedala, da bo uveljavila predkupno pravico, zdaj pa pravi, da je cena previsoka in da ponudba, ki jo je dobila občinska uprava, ni bila zakonita. Prodajalci pa menijo, da mora zdaj občina to »črno« vilo kupiti. Več na www.delo.si.
Neugledna ploščad kvari videz spomenika uglednemu Goričanu
Medtem ko se Eda center že dolgo blešči, ploščad pred Rusjanovim spomenikom ostaja v klavrnem stanju. Obnovili bi jo, a čakamo na celovito urejanje središča mesta, odgovarja direktor Euroinvesta Radoš Pavlovič. Ta naj bi se začela prihodnje leto, zgradili pa bodo nov Rusjanov trg in prenovili Bevkovega. Več na www.primorske.si.
Racman si želi v Vrtojbi megazabavišče
Čez dve leti naj bi na vrtojbenskem polju, nedaleč od nekdanjega mejnega prehoda, za Hitovim igralnim salonom Drive In zrasel turistično-nakupovalni in igralniški center Sailaway. Investitor 70 milijonov evrov vrednega projekta je podjetje Priori direktorja Sergeja Racmana oziroma družba Alea Iacta, ki naj bi denar zagotovila iz lastnih sredstev (od 30 do 40 odstotkov) in bančnih posojil, za katera se baje že dogovarjajo. Vse skupaj naj bi bilo odprto že čez dve leti, a bo vmes treba “premagati” še cel kup čejev. Več na www.dnevnik.si.
Alea Iacta: Če bo koncesija, bodo zajadrali
Družba Alea Iacta se je že drugič podala v boj za koncesijo za igralni salon v okviru centra Sailaway na MMP Vrtojba. Računajo, da jo bodo pod novo vlado dobili. “Če je ne dobimo, bomo ponovno preučili projekt,” pravi Sergej Racman, preko družbe Priori lastnik Alee Iacte. Več na www.primorske.si.
V Strunjanskih solinah nov informacijski center
Na severu Strunjanskih solin bodo dve solinarski hišici uredili v informacijski center Krajinskega parka Strunjan, je včeraj v okviru krepitve regionalnih razvojnih potencialov potrdilo gospodarsko ministrstvo. V prvi hišici bo poleg informacijskega dela s ponudbo solinarskih izdelkov prostor dobilo vodstvo javnega zavoda Krajinski park Strunjan, ki zdaj deluje v domu paraplegikov na Pacugu, medtem ko bo druga hišica namenjena predstavitvi solinarskega orodja in tradicionalnih načinov pridobivanja soli, slanice, solnega cveta in solinarskega blata. Projekt bo stal okoli 429.000 evrov, dobro polovico pa bo prispeval evropski sklad za regionalni razvoj. Več na www.dnevnik.si.
Vozniki so se navadili, a ne vsega
Največji problem mirujočega prometa v Sežani so vozniki, ki parkirajo avtomobile na ozkih ulicah brez sredinske črte, ter tisti, ki hočejo bočno parkirati ob Partizanski cesti, pa zaradi manevra ovirajo promet, ugotavlja vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva MIR Silvana Zadel. Takim voznikom so zato lani napisali okrog 500 opozoril. Več na www.primorske.si.