Vključujoča rast je eden od treh ključnih ciljev Evropske unije za naslednje desetletje. Paul Soto, sodelavec programa URBACT, o tem piše v svojem članku “Postavljanje temeljev vključujoče rasti v evropskih mestih”, ki je bil objavljen v URBACT-ovem decembrskem poročilu o projektnih rezultatih.
Vključujočo rast naj bi po širših smernicah ekonomskih politik EU dosegali tako, da »države članice vsem svojim državljanom zagotavljajo enak dostop do gospodarstva. Vključujoča rast naj bi potemtakem prispevala k ustvarjanju družbe, v kateri so vsi državljani vključeni na trg dela in imajo koristi od ekonomskega napredka.« Poudarek na »dostopu« do gospodarstva in še zlasti do trga dela je jasno izpostavljen. Toda Paul Soto trdi, da je trenutna situacija temu ravno nasprotna. V zadnjih treh letih – natanko v času ko so se odvijali URBACT-ovi projekti prvega nabora – se je gospodarska klima v evropskih mestih močno spremenila. Gospodarstvo je namesto razcveta v zatonu in gospodarske politike namesto nujnih stimulativnih paketov uvajajo ostre varčevalne reze.
Projekti programa URBACT na temo vključujoče rasti
V omenjenem članku Paul Soto povzema rezultate štirih projektov URBACT, katerih glavna tema je bila vključujoča rast. To so: OPENCities, FIN-URB-ACT, Urban N.O.S.E in WEED. V omenjenih projektih je sodelovalo 39 mest iz vse Evrope, ki so se na različne načine ukvarjali z osnovnimi sestavinami vključujoče rasti.
Projekta FIN-URB-ACT in Urban N.O.S.E sta se osredotočila predvsem na praktične ukrepe, s katerimi lahko mesta spodbujajo povpraševanje na trgu dela oz. povečajo ponudbo delovnih mest. Cilj projekta FIN-URB-ACT je bil raziskati, kako lahko mesta zagotaljajo učinkovitejše lokalne podporne strukture za razvoj malih in srednje velikih podjetij ter na kakšen način lahko spodbujajo inovacije.
Še bližje k problemu je pristopil projekt Urban N.O.S.E, kjer so partnerji ugotavljali, kako lahko mesta podpirajo socialna podjetja, zlati tista, ki nudijo službe neprivilegiranim skupinam. Pri tem so bili pozorni nato, da podjetja ustrezajo tako družbenim kot tudi okoljskim lokalnim potrebam.
Pri projektih WEED in Open Cities so se prav tako ukvarjali z razmerji na trgu dela, predvsem s ponudbo delovne sile. WEED je izpostavil udeležbo žensk v gospodarstvu kot odločilno za trajnostni razvoj mest in iskal praktične metode za mobilizacijo njihovega potenciala v urbanih ekonomijah.
Projekt OPEN Cities je poudaril vlogo vključevanja migrantskih skupnosti pri zagotavljanju vključujoče rasti. Iskali so orodja, s katerimi lahko mesta razvijajo raznoliko in kreativno okolje, ki vzdržuje in privablja posebne talente in sposobnosti migrantskih skupin.
Ti štirje projekti so pokazali, da je vključujoča rast zmes mnogih sestavin, ki jih lahko združujemo na različne načine. Zaradi kompleksnosti cilja se niso nadejali celostnih rešitev, temveč so zgolj ponudili posamezne vmesne korake, ki vodijo do končnega cilja. Te smo strnili v pet priporočil.
Pet priporočil
1. Zemljevidi z ovirami in priložnostmi gospodarskega razvoja za državljane
Trije od opisanih projektov so razvili ali uporabili posebna orodja za vnašanje različnih izzivov in priložnosti na zemljevide. Običajno so poleg teh vrisali tudi pozicije različnih deležnikov (mapiranje ponudbe in povpraševanja za podporo poslu, Vodič k oceni vpliva spola – Gender Impact Assessment, OPENCities Indeks). Morda se zdi kartiranje banalno, vendar gre za pomemben prvi korak k razumevanju dinamike različnih “svetov”, ki sestavljajo vsako mesto in je začetek izgrajevanja zaupanja in skupne podlage za spremembe.
2. Predstavitev osrednjih ciljev in mobilizacija deležnikov
Vse bolj se razširja nova miselnost, ki zbuja dvome v dejansko moč in potencialne dosežke mest. Pri večih projektih so partnerji zagovarjali tezo, da mesta pogosto nimajo niti kompetenc in znanj niti potrebnih kapacitet, da bi lahko neposredno zagotavljala določene storitve, kot je na primer finančna pa tudi siceršnja podpora podjetjem. Toda posamezne študije primerov kažejo, da imajo mesta lahko izjemno moč, če krepijo svojo vlogo kot osrednje točke za mobilizacijo poslovne skupnosti, univerz, civilnih organizacij in drugih institucij ter tako združujejo različne deležnike – okrog skupnih prizadevanj za spremembe.
3. Vzpostavitev »postaje«
Fizični prostori, kot so inkubatorji ali institucije, kot je univerza so zelo pomembni. Še zlasti se zdi pomembna njihova vloga kot središče oz. »postaja«, vključena v verigo aktivnosti, ki se sistematično spopadajo z določenimi ovirami.
4. Celostna obravnava trga dela: povpraševanje in ponudba
Vsi projekti ugotavljajo, da se je za resnično možnost uspeha trg dela treba obravnavati celostno in se enakomerno posvečati obema stranema. Projekta WEED in OPENCities kažeta pomembnost sodelovanja različnih deležnikov, saj lahko velika podjetja (npr. Allstate NI), socialna podjetja (PAN and Casa) in univerze skupaj odpirajo priložnosti skupinam, ki so pogosto izključene iz trga dela.
5. Razvijanje celostnega pristopa k razgledom za prihodnost
Pri projektih Urban N.O.S.E. in WEED ugotavljajo, da mora mesto vzpostaviti celostni pristop k družbenim (in okoljskim) potrebam, kot tudi k svojim storitvam, saj lahko te pod posebnimi pogoji postanejo vir novih ekonomskih aktivnosti in zaposlitev za lokalno prebivalstvo. Izziv ostaja razvijanje novih poslovnih modelov, ki bi javnemu in zasebnemu sektorju kot tudi socialnim podjetjem omogočali zagotavljanje storitev in zaposlitev, potrebnih v dotičnem lokalnem okolju glede na trenutno gospodarsko krizo.
Več:
– Cel članek v brošuri ‘URBACT Results’ – (PDF, ang)
– Poročilo FIN-URB-ACT – spletna stran URBACT (ang)
– Poročilo WEED – spletna stran URBACT (ang)
– Poročilo Urban N.O.S.E – spletna stran URBACT (ang)
– Poročilo Open Cities – spletna stran URBACT (ang)
