Večina stavb in infrastrukture mesta prihodnosti danes že stoji. Vsako leto se doda ali nadomesti le slab procent stavbnega fonda, povprečna življenjska doba stavb je pri nas precej prek sto let. Trajnostna mesta prihodnosti tako niso mesta, ki jih bomo še zgradili, temveč so naša današnja mesta, ki jih bomo razvijali po načelih trajnostnega razvoja. Do njih vodi pot prenove, posodabljanja in dopolnjevanja obstoječih struktur in sistemov. Preobrazbo bodo omogočili novi načini načrtovanja, storitve in produkti, ki jih danes večinoma že poznamo, ampak še niso samoumevni. Trajnostna mesta tako predstavljajo priložnost za zeleno rast oziroma razvoj zelenega gospodarstva, ki hkrati ustvarja dodano vrednost in izboljšuje kakovost življenja, socialno pravičnost ter preudarno uporablja naravne vire.
O tem, kako načrtovati trajnostna mesta ter katere storitve in produkti podpirajo njihov razvoj, bo govora na konferenci »Priložnosti trajnostnih mest za zeleno rast«, ki bo potekala v sredo, 20. junija 2012 od 9h do 15h v Mestnem muzeju Ljubljana. Konferenca bo v ločenih sklopih obravnavala dve ključni temi, trajnostno gradnjo ter trajnostno mobilnost v mestih, v zadnjem sklopu pa bo ponudila sintezo obojega.
Stavbe so ključen porabnik energije in prostora v mestu. Gradnja novih energetsko zelo učinkovitih stavb je danes realnost. Vendar pa se je treba zavedati, da tudi energetsko učinkovita stavba tekom delovanja le stežka prihrani toliko energije, kot se je porabi za njeno izgradnjo. Poleg tega je energetsko in snovno učinkovitost v mestih mnogo bolj smiselno obravnavati v okviru širših, funkcionalno zaokroženih območij, kot pa posameznih stavb. Zato je vsa pozornost v zvezi s stavbami v trajnostnem mestu usmerjena v prenovo stavb ter v rešitve, ki zajemajo urbano prenovo širših območij.
Pogoj za uspešno gospodarstvo in živahna mesta je tudi mobilno prebivalstvo. Vendar pa promet po drugi strani predstavlja največji in najhitreje rastoč delež končne porabe energije v Sloveniji, obenem je velik porabnik prostora v mestih, pomembno pa vpliva tudi na zdravje prebivalstva. Kakšne alternative imamo v trajnostnem mestu? Poleg novih oblik javnega potniškega prometa in kolesarjenja veliko obetajo storitve upravljanja s povpraševanjem po prometu ter storitve, ki omogočajo učinkovitejšo uporabo osebnih vozil. Na konferenci bo predstavljenih tudi nekaj primerov dobrih praks iz Slovenije in tujine.
Zaključni sklop bo omogočil vpogled v nove načrtovalske paradigme in priložnosti za razvoj načrtovalske prakse, pogled na infrastrukturo in javni prostor trajnostnega mesta ter razmislek o storitvah, ki ju podpirajo. Sklop bo dopolnila refleksija iz prve roke na švedsko izkušnjo razvoja trajnostnih mest.
Konferenco organizirajo nevladne organizacije Inštitut za politike prostora, Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp in Slovensko združenje za trajnostno gradnjo. Z opozarjanjem na širšo koristnost trajnostne preobrazbe mest nevladne organizacije pomagajo razvijati povpraševanje po storitvah, ki takšno preobrazbo omogočajo. S tem širijo tržišče podjetjem, ki ponujajo ali še razvijajo ustrezne rešitve in storitve, potrebne za razvoj trajnostnih mest, in tako omogočajo zeleno rast. Nevladne organizacije in propulzivnejši deli gospodarstva so zato pri prehodu k trajnostnim mestom nepogrešljivi zavezniki.
Več o konferenci v rubriki Dogodki.
