Intervju s Claesom Nilasom, vodjo nadzornega odbora URBACT
V začetku leta 2012 je v Kopenhagnu rojen Claes Nilas prevzel vodenje nadzornega odbora URBACT, kjer bo ostal do konca tega leta. Nilas je trenutno državni sekretar in izvoljeni minister novoustanovljenega danskega Ministrstva za stanovanjske, mestne in podeželske zadeve. Povedal nam je, zakaj »se pri programu URBACT vse vrti okoli dodane vrednosti« in nam predstavil urbane izzive iz danske perspektive.
Kaj vam pomeni program URBACT?
Zame URBACT pomeni praktične rešitve konkretnih urbanih problemov ter možnost za črpanje idej in dobrih praks iz velike mreže mest s podobnimi izzivi.
Kaj je dodana vrednost projekta URBACT za vašo državo – Dansko?
Pri programu URBACT se vse vrti okoli dodane vrednosti. Od oblikovanja lokalnih podpornih skupin, ki obstanejo tudi potem ko se projekti končajo, do izdelovanja konkretnih in praktičnih lokalnih akcijskih načrtov za sodelujoča mesta. Lokalni akcijski načrt omogoča tudi izmenjavo izkušenj in učenje. Danska mesta tako lahko črpajo dejanske danske izkušnje kot tudi koristne izkušnje iz tujine.
Nedavno ste se pridružili danskemu Ministrstvu za stanovanjske, mestne in podeželske zadeve, ki predstavlja zadnjega v vrsti visokih položajev na ministrstvu za vključevanje, družino in potrošniške zadeve, pravnem ministrstvu in ministrstvu za notranje zadeve, kot tudi pri Greater Copenhagen Authority (Uprava širšega Kopenhagna). Kako lahko te izkušnje obogatijo vaše delo na položaju vodje nadzornega odbora URBACT?
Na mojih predhodnih položajih sem se prav tako osredotočal na urbani razvoj, zlasti na urbani razvoj v degradiranih območjih. Spopadanje s temi problemi je neprecenljiva izkušnja iz katere izhajam tudi na mojem novem položaju. V zadnjih desetletjih je bilo gospodarsko stanje v danski vladi in na Danskem na splošno zelo dobro. Tako je bilo spopadanje z izzivi urbanega razvoja lažje. Sedaj se zaradi finančne krize soočamo s popolnoma drugačno situacijo. Postati moramo še boljši pri oblikovanju mrež ter medsektorskem in čezmejnem sodelovanju, če želimo najti trajnostne in ugodne rešitve za vrsto izzivov urbanega razvoja.
Kot veste URBACT evropskim mestom omogoča, da skupaj iščejo konkretne rešitve za urbane izzive. S katerim od teh se trenutno največ ukvarjate?
Trenutno največ pozornosti posvečamo trem področjem, to so kot prvo degradirana območja, kot drugo gre za krčenje mest, obrobna mesta in podeželska območja, ter tretjič trajnostni in zeleni urbani razvoj.
Odgovorni ste tako za urbani kot ruralni razvoj. Kaj so po vašem mnenju glavni problemi v odnosu med mesti in okoliškimi podeželskimi območji?
Mislim, da so glavni problemi odnosa med mesti in okoliškimi podeželskimi območji tisti, ki so povezani s suburbanizacijo. Poleg tega je tukaj še vprašanje ustvarjanja močnih povezav med gospodarskim razvojem mestnih območij in gospodarskim razvojem okoliških podeželskih regij.
Za konec povejte še kakšno bi bilo vaše idealno mesto?
Različni strokovnjaki se sprašujejo, ali obstaja »evropsko mesto«? Ali torej obstajajo značilnosti, ki so evropskim mestom skupna? Evropska mesta se seveda med seboj zelo razlikujejo, kljub temu pa mislim, da imajo nekaj skupnih značilnosti, na katere smo lahko ponosni ter se moramo boriti za njihov obstoj in razvoj.
Evropska mesta imajo običajno zelo bogato arhitekturo in zgodovino, kar ima veliko estetsko vrednost in poseben pomen za našo identiteto. Evropska mesta so tudi socialna, saj veliko večji del prebivalstva oskrbujejo s primernimi stanovanji in priložnostmi, kot je to običajno na drugih koncih sveta. Njihovi prebivalci so močni, dejavni so tako na politični sceni kot na neodvisni, kulturni sceni. Ne nazadnje se evropska mesta veliko posvečajo tudi problemom okoljske trajnosti. Zame je zato idealno mesto tako evropsko mesto, kjer prevladujejo vse te značilnosti.
Več:
Our Organisation – spletna stran URBACT (ang)
URBACT ljudje – spletna stran URBACT (ang)
