Stanovanjski sklad kot slaba banka?

Koliko stane stanovanje “pod tržno ceno”?

Ali bo republiški stanovanjski sklad postal slaba banka in bo z davkoplačevalskim denarjem reševal nasedle naložbe, ki so jih slovenske banke ustvarile s slabimi posojili propadlim gradbincem? Mnenja ekonomistov in nepremičninskih strokovnjakov o tem so deljena, strinjajo pa se, da bo odgovor odvisen predvsem od cene, po kateri bo sklad kupoval nezasedena stanovanja, ki jih zdaj v največji meri prodajajo propadli gradbinci oziroma njihovi stečajni upravitelji za poplačilo upnikov, torej predvsem bank. A cena, po kateri naj bi sklad kupil za 40 milijonov evrov nezasedenih stanovanj zasebnih lastnikov, za zdaj ostaja skrivnost, na skladu zagotavljajo le, da bodo kupovali po nižjih cenah, kot so prenapihnjene cene na trgu. Več na www.dnevnik.si.

Velike legalizacije spodbuda črnograditeljem

Vladna novela zakona o graditvi objektov je razveselila predvsem črnograditelje, ki bodo ob njeni morebitni potrditvi lahko na precej enostaven način legalizirali svoje nezakonito postavljene objekte. Kot smo že pisali prejšnji teden, bodo po tem predlogu zakona lahko v roku enega leta svoje objekte uzakonili vsi lastniki, ki so gradili pred 25. junijem 1991, ter tisti, ki so svoje objekte postavili na podlagi lokacijskega dovoljenja pred 1. januarjem 2003. Pri tem lastnikom ne bo treba pridobiti gradbenega dovoljenja, ampak jim bodo upravne enote izdale kar uporabno dovoljenje. Marko Peterlin z ljubljanskega inštituta za politike prostora je do novele zakona kritičen. “Legalizacija črnih gradenj je možna že od devetdesetih let dalje za objekte zgrajene pred 1967, vendar tako, da se zanje pridobi gradbeno dovoljenje, če je po veljavnih prostorskih aktih gradnja dopustna. Ta zakon pa predvideva neposredno pridobitev uporabnega dovoljenja, kar je naslednja stopnja,” meni in dodaja, da je po sedanji zakonodaji pridobitev uporabnega dovoljenja brez gradbenega nezakonita. Več na www.dnevnik.si.

Civilna gibanja proti odpravi odškodnin za kmetijska zemljišča

»Predlagana sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bi ukinila odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, je nadvse nevarna za razvoj in obstoj slovenske države.« To je pred državnozborsko obravnavo zakona včeraj izjavil predsednik Združenja zakupnikov kmetijskih zemljišč Slovenske Istre Jožef Horvat. Sprejetje takšne novele zakona bi odprl pot špekulantom pri posegih v prostor. »Sprememba sploh ni tako nedolžna, saj poenostavlja posege v prostor. S tem bi hitreje prišli do veliko cenejših postopkov, s katerimi se uničujejo zemljišča,« je dejal Jože Horvat. Več na www.delo.si.

Proti ukinitvi dajatve za zidavo na njivah

Prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč je še edina varovalka, ki najkakovostnejšo zemljo varuje pred megalomanskimi pozidavami, so prepričani v civilnih iniciativah in okoljevarstvenih organizacijah. Zato nasprotujejo ukinitvi prispevka. Več na www.primorske.si.

“Z zemljišči delamo kot svinja z mehom”

Novela zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so jo v parlamentarni postopek vložile štiri koalicijske stranke (SDS, NSi, DL in DeSUS) in ki ukinja odškodnino zaradi pozidave kmetijskih zemljišč, je bila včeraj tema treh novinarskih konferenc poslanskih skupin. Na eni (na tisti, ki so jo sklicali predlagatelji) so zakon hvalili, na drugi kritizirali (SLS), na tretji (SD) so ga popljuvali. Več na www.dnevnik.si.

Koalicija pustila mlade družine na cedilu in jim vzela stanovanjske subvencije

“Če so mlade družine prioriteta vlade, bi ta morala ohraniti višino subvencij ali jo še povečati,” je še pred slabim letom dni menil poslanec SDS Robert Hrovat, a očitno ne bo tako. Mladi ne bodo več mogli računati na državno subvencijo za nakup, gradnjo ali rekonstrukcijo stanovanja oziroma spremembo namembnosti zemljišča. Zakaj? Ker so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor predvideli, da bi na letošnjem razpisu uspelo približno desetim odstotkom več prijaviteljev kot lani, kar pomeni okoli 7300 mladih družin, ki bi bile upravičene do letne subvencije 120 evrov na družinskega člana (v družini je v povprečju 3,57 družinskega člana). Z njihovo ukinitvijo bodo tako vsako leto prihranili 3,12 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.

“Tipična slovenska dvokapnica ni edina možnost”

Rdeča koničasta streha, nekaj manjših oken, rjava vrata in neizstopajoč balkon, okrašen z rdečimi bršljankami. Tako hišo narišejo malčki v vrtcih, pa tudi sicer, če se ozremo po naši pokrajini, je povprečna slovenska enodružinska hiša prav takšna, le da jo na vse možne načine razširjajo prizidki za mlade družine, zgrajeni po istem principu. Toda domači in tuji inovativni arhitekti si danes skupaj z naročniki odprtih glav drznejo veliko več. Kako izvirni znajo biti, prikazuje razstava 46 najlepših hiš, ki sta jih iz globalne arhitekture zadnjih dveh let izbrala Zavod Big in revija Hiše. Več na www.dnevnik.si.

Milijoni evrov za posodobitev železnice

Z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so sporočili, da bodo z denarjem evropskih skladov in države do konca decembra 2014 posodobili del železniške proge na območju Poljčan. Naložba je vredna 45,4 milijona evrov, od katerih jih bo Evropa prispevala 28,1 milijon. posodobili bodo 15 kilometrov, povsem dotrajane proge, ki je tudi del petega in desetega panevropskega koridorja. Na območju Dolge Gore, Spodnjih Laž, Lušečke vasi in Čadramske vasi bodo sanirali in uredili sedem podpornih zidov, pet opornih, nadgradili 16 premostitvenih objektov, uredili dva perona in štiri nivojske prehode. Več na www.delo.si.

Najlepše mesto izgublja prebivalce

Kljub novim in novim stanovanjskim soseskam je v preteklih dveh letih prestolnico več ljudi zapustilo, kot pa se jih je vanjo priselilo. Po podatkih statističnega urada je število prebivalcev v prestolnici po dveh letih naraščanja v začetku lanskega leta prvič upadlo za 200. Ta podatek sicer sam po sebi ni razlog za skrb, zlasti zato, ker gre to zmanjšanje večinoma na račun priseljencev iz tujine, ki so delali v večjih podjetjih in so prestolnico ob nastopu gospodarske krize v večjem številu tudi zapustili, je pojasnil Danilo Dolenc iz statističnega urada. Več na www.dnevnik.si.

Janković uvaja mestnega menedžerja

Ljubljanski župan Zoran Janković je trgovcem iz mestnega središča obljubil, da bodo v javnem zavodu Turizem Ljubljana zaposlili mestnega menedžerja, ki bo združeval trgovce, promoviral mestno središče in izobraževal podjetnike, kako naj pritegnejo kupce. V združenju trgovcev upajo, da bo mestni menedžer končno sestavil tudi seznam vseh malih trgovcev v središču prestolnice in s tem pregled nad vsemi poslovnimi prostori na tem območju, česar v tem trenutku nima nihče. Do zaposlitve menedžerja bo mestni marketing vodila direktorica Turizma Ljubljana Barbara Vajda, je povedal Janković. Več na www.dnevnik.si.

V Ljubljani naj bi bilo za polovico manj vozil

Promet v mestih postaja vse hujša težava, tako za uporabnike kot za prebivalce. Študij, kako razbremeniti mestne ulice v slovenskem glavnem mestu, je kar nekaj, veliko o tem pa ve tudi Peter Lipar s Prometnotehniškega inštituta. Peter Lipar: Mirujoči promet je ena glavnih težav urbanih območij. Vozniki večkrat parkirajo svoja vozila kar na nedovoljenih površinah in s tem ovirajo druge udeležence v prometu. Z ustrezno parkirno in hkrati tudi kaznovalno politiko bi lahko uravnavali ponudbo in povpraševanje. Od prometne politike mesta je odvisno, koliko parkirnih površin bo na voljo in za kakšno ceno Več na www.dnevnik.si.

Poplavo pločevine je mogoče zajeziti

Z razvojem mest se je razvilo veliko dobrega. A več kot 75 odstotkov ljudi v zahodni Evropi živi na urbanih območjih, kar potegne za seboj vrsto težav. Mobilnost in svobodo odločanja, kdaj gremo in kam, smo sodobni ljudje vzeli za samoumevno, a omejitev je iz leta v leto več. Ne da bi vam kdo to prepovedoval, to si dejansko onemogočamo kar sami. Dolge kolone na z avtomobili prenatrpanih cestah in obvoznicah, stresno iskanje parkirnega prostora, večno zamujanje – vse to še kako načenja tudi zdravje, če ne le denarnice. Rešitev je kar nekaj, a bolj kot tehnične so, če se bomo želeli v prihodnje veseliti mobilnosti v mestih, pomembne spremembe v naših glavah. Z doslednim delom in ustreznimi načrti postaja tudi to vse bolj mogoče. Več na www.dnevnik.si.

Zadnji poskus za kolesarski most

Da je dvonivojski most pri Cukrarni, ki naj bi že konec prihodnjega meseca dokončno povezal Njegoševo in Roško cesto, neprijazen do kolesarjev in pešcev, v Ljubljanski kolesarski mreži opozarjajo že od začetka gradnje. Večkrat so naslovili pobude na mestne občinarje, zdaj pa so se na prvem kolesarskem festivalu odločili še za peticijo. “To je naša zadnja možnost, druga sredstva smo že izkoristili, vendar brez uspeha,” pojasnjuje predsednik Gašper Žemva. Več na www.dnevnik.si.

Nova parkirišča za stanovalce na Krakovem

Prometno nevzdržne razmere na ozkih ulicah in malih trgih na Krakovem se bodo kmalu izboljšale. Na Mestni občini Ljubljana so namreč prisluhnili pobudam stanovalcev in začeli urejati in obnavljati parkirišča za stanovalce, so sporočili iz občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. Krakovo je sicer po novi prometni ureditvi že zaprto s potopnimi količki, mimo katerih lahko gredo samo stanovalci, vendar je število parkiranih avtomobilov kljub temu hitro preseglo število parkirnih prostorov. Avtomobili so se celo tako namnožili, da so nekateri stanovalci fasade svojih hiš pred pločevino skušali zaščititi celo z ovirami. Več na www.dnevnik.si.

Župan Janković si prek LPP želi še v taksi posel

Ljubljanske taksiste je pred dnevi razburila izjava župana Zorana Jankovića, da bi mesto Ljubljanskemu potniškemu prometu podelilo koncesijo za taksi storitve, saj naj bi to javno podjetje najbolje upravljalo taksi službo v prestolnici. Direktor Ljubljanskega potniškega prometa Peter Horvat meni, da so bile županove besede verjetno prej želja kot napoved, saj trenutna zakonodaja sploh ne omogoča podeljevanja tovrstnih koncesij. Prav tako v tem trenutku še ne potekajo konkretni pogovori o urejanju koncesij, pravi Horvat, ki se strinja, da je treba sedanje, po njegovem mnenju nevzdržne razmere s taksi službami v prestolnici nujno urediti. Več na www.dnevnik.si.

V soseski BS 3 bodo znižali ceno parkirnih kartic

Po dobrem letu od postavitve zapornic na Reboljevi, Maroltovi, Puhovi in Trebinjski ulici koordinacijski odbor za parkiranje v BS 3 išče boljši način nadzora nad uporabniki parkirnih kartic. V zadnjih štirih mesecih se je povečalo število kršiteljev, ki zlorabljajo kartice in parkiranje omogočajo tudi tistim, ki ustreznih kartic nimajo in potemtakem niso upravičeni do parkiranja v naselju. Zaradi tega imajo stanovalci kljub zapornicam še vedno premalo prostorov za parkiranje. Več na www.dnevnik.si.

Okoljevarstveni da za Pečečnikov stadion

Družba Bežigrajski športni park v večinski lasti Joca Pečečnika je po letu in pol dobila okoljevarstveno soglasje za prenovo in nadgradnjo Plečnikovega stadiona za Bežigradom, ki je sicer pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Koordinacijski odbor stanovalcev Fondovih hiš je na izdano dovoljenje že napovedal pritožbo, kar pomeni, da bodo na okoljski agenciji morali znova presojati o pripombah.. “Z ekipo strokovnjakov smo pripravili projektno dokumentacijo, ki jo po navedbah kolegov trenutno okoljska agencija uporablja kot zgled,” je za STA dejal Pečečnik in dodal, da bodo postopek pridobitve gradbenega dovoljenja izpeljali do konca. Pečečnik sicer pričakuje vnovične pritožbe stanovalcev Fondovih hiš. Kot je dejal, želijo ti nazaj dobiti zemljo in za to uporabljajo vsa možna sredstva, da bi preprečili gradnjo. Več na www.dnevnik.si.

Prenova Plečnikovega stadiona je odobrena

Družba Bežigrajski športni park v večinski lasti Joca Pečečnika je 30. maja dobila okoljevarstveno soglasje za obnovo Plečnikovega stadiona v Ljubljani, piše STA. Pri prenovi stadiona in gradnji ob njem se že vrsto let zatika zaradi nasprotovanja stanovalcev Fondovih hiš, ki so neuspešno poskušali ustaviti projekt tudi na ustavnem sodišču. Koordinacijski odbor stanovalcev Fondovih hiš obžaluje odločitev Agencije RS za okolje, ki je izdala okoljevarstveno soglasje. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, »se bo zaradi trmastega vztrajanja investitorja pri neuresničljivem projektu agonija propadajočega stadiona tako samo še podaljšala«. Pečečnik za pojasnila zaenkrat ni bil dosegljiv. Več na www.delo.si.

V Mestno knjižnico Ljubljana po novem s kartico Urbana

V Mestni knjižnici Ljubljana bodo v ponedeljek začeli z uvajanjem kartice Urbana kot članske izkaznice. Člani knjižnice bodo lahko uporabljali tako terminsko kot vrednostno Urbano – kartico, ki jo je Mestna občina Ljubljana najprej uvedla za plačevanje vožnje z avtobusi. Veljala bo kot sredstvo za identifikacijo in plačilo storitev knjižnice. S kartico Urbana bodo v Mestni knjižnici Ljubljana v roku približno enega leta vsem članom nadomestili stare izkaznice. Članom, ki bodo ob obisku knjižnice prinesli svojo Urbano, bodo v sistem Cobiss vnesli potrebne podatke, nato pa bodo nanjo natisnili evidenčno številko, je pojasnila direktorica Mestne knjižnice Ljubljana Jelka Gazvoda, piše STA. Več na www.delo.si.

Hitijo z gradnjo kanalizacije

Delavci, ki od aprila na Rakitni gradijo kanalizacijsko omrežje, hitijo, saj morajo prvo fazo zgraditi do konca avgusta. “Gradimo glavne kanalizacijske cevi, na katere se bodo ljudje pozneje priključili s hišnimi priključki. Zakoličili smo tudi rastlinsko čistilno napravo in začeli betonirati,” je povedal nadzornik izvajalskih del Aleksander Šlibar. Več na www.dnevnik.si.

Polovico več potnikov na loškem mestnem avtobusu

Na avtobusni liniji med Podlubnikom in Trato se je število prepeljanih potnikov s 107.000 povečalo na 158.000. Gre za zelo vzpodbudne rezultate nove občinske akcije Loško je ekološko, v sklopu katere so poskrbeli tudi za četrturni interval na progi mestnega avtobusa in občutno nižje cene vozovnic. Po drugi strani pa je občina za subvencioniranje prevozov morala avtoprevozniku Alpetourju plačati kar dvakrat več denarja, namesto 56.000 kar 118.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Novomeščani bodo dvorano Portoval gradili na kredit

Novomeški svetniki so na včerajšnji seji glasovali za pridobivanje gradbenega dovoljenja in pripravo razpisa za gradbenega izvajalca za večnamensko dvorano Portoval, v kateri bi prihodnje leto gostili skupinski del evropskega prvenstva v košarki. Čeprav je župan Alojzij Muhič vseskozi poudarjal, da občina sama za dvorano nima denarja, propadla sta tudi dva razpisa za zasebnega partnerja, naj bi Novomeščani zdaj dvorano gradili s štirimi milijoni posojila, tremi milijoni lastnih sredstev, dva milijona in pol evrov pa naj bi prispevala država. Košarkarska zveza Slovenije je namreč novomeški in ptujski občini postavila ultimat, da do 30. junija pridobita za dvorani gradbeno dovoljenje in zapreta finančno konstrukcijo, če želita sodelovati na košarkarskem prvenstvu. Več na www.dnevnik.si.

Plastično krožišče na Titovi še letos fiksno

Ker so vozniki odlično sprejeli začasno krožišče na štiripasovnici, bodo še letos tam dobili stalno. Plastičnemu montažnemu krožišču na Titovi cesti v Mariboru, ki so ga leta 2009 postavili v okviru evropskega tedna mobilnosti in s tem vozilom na mestni vpadnici omogočili zavijanje iz Ulice heroja Bračiča v vse smeri, so šteti dnevi. Mariborski mestni svet je namreč na zadnji seji potrdil noveliran investicijski program za projekt Izgradnja krožnega križišča Titova cesta – Ulica heroja Bračiča z ureditvijo Titove ceste in zadevo ponovno uvrstil v občinski proračun ter odločil, da je treba dela zaključiti še letos. Več na www.vecer.com.

Verstovškovo pripravljajo za belo cono

Vozniki, ki si vožnjo v Univerzitetni klinični center Maribor takoj za Trgom revolucije skrajšajo tako, da iz Dvořakove zavijejo v Verstovškovo, ali pa tam brezplačno parkirajo, so včeraj naleteli na težavo. Uvoz v Verstovškovo je namreč zaprt. Iz službe za odnose z javnostmi na Mestni občini Maribor so sporočili, da so ulico zaprli včeraj že ob 5. uri zjutraj, saj je podjetje Nigrad pričelo redna vzdrževalna dela. Več na www.vecer.com.

Namesto študentov turisti

Študentski domovi (ŠD) Univerze v Mariboru bodo to poletje za potrebe turizma prvič tržili svoje namestitvene zmogljivosti. Za potezo so se odločili, ker veliko študentskih postelj v tem času ostaja praznih, večina študentov namreč odide domov. “Dogajati se je začelo, da študentje nimajo denarja, da bi si lahko privoščili plačevanje sobe med poletnimi počitnicami,” je pojasnila direktorica ŠD Lidija Divjak Mirnik. Več na www.vecer.com.

Kmalu v ribniku tudi ribe

Ribnik, ki je mnogim bolj znan kot ribnik pri Kličku, spet dobiva staro podobo. Sanacija osrednjega ribnika v Mestnem parku v Mariboru je po skoraj 600 dneh naposled končana. Podjetje Nigrad, ki je še pred dnevi na vzhodni strani ribnika izvajalo gradbena dela, jih je namreč končalo, zato je lahko naročnik, Mestna občina Maribor, pred dnevi prižgal zeleno luč in ribnik pričel polniti z vodo. Kot smo izvedeli v občinskem uradu za komunalo, promet in prostor, jim je pri polnitvi šlo na roko predvsem vreme, saj je s padavinami najprej napolnilo zgornji ribnik, iz katerega voda še vedno priteka v osrednji. Več na www.vecer.com.

Krpanje cest med Izolo in Strunjanom tik pred sezono

Zaradi enosmernega prometa na cesti med Izolo in Strunjanom so v zadnjih dneh večkrat nastale več kilometrov dolge kolone. Delavci koprskega podjetja CPK so namreč v torek in sredo krpali 800 metrov vozišča na Belvederju. Za tokratno sanacijo so namenili 48.000 evrov. Mnogi so se spraševali, ali je takšno krpanje cest res nujno potrebno tik pred začetkom glavne poletne sezone, ko je na cestah vsaj 50 odstotkov več prometa kot v zimskih mesecih. Z Direkcije RS za ceste (DRSC) so odgovorili, da sanacijo v zimi poškodovano cestišče in da dela rednega vzdrževaja na bolj prometnih državnih cestah praviloma izvedejo pred začetkom turistične sezone. Več na www.delo.si.

Koprčani bodo smeti vozili v Ljubljano

Župana Zoran Janković in Boris Popovič bosta danes podpisala pogodbo o pristopu Mestne občine Koper k skupnemu ravnanju z odpadki v skupnem Regijskem centru za ravnanje z odpadki Rcero Ljubljana. Koper bo s tem neuradno za odlaganje odpadkov plačeval pol manj kot do zdaj. V Kopru bi radi na ta način najhitreje poskrbeli za smeti, saj že dve leti čakajo, da bi nekdo v državi sprejel vsaj kratkoročen ukrep. Koprska občina je zaradi subvencioniranja dragega odvoza odpadkov, v katerega so jo prisilili, v dveh letih izgubila že skoraj sedem milijonov evrov, občina Piran pa v poldrugem letu že več kot milijon evrov. Če bi država poiskala sistemsko rešitev, bi primorski občini omenjeni denar namesto zasebnikom, ki dobro služijo s smetmi, vložila v veliko koristnejšo infrastrukturo. Več na www.delo.si.

Popovič in Janković podpisala pogodbo o ravnanju z odpadki

»Po desetih letih in številnih ovirah na tej trnovi poti, smo se dogovorili in dolgoročno rešili problem,« je izjavil koprski župan Boris Popovič po današnjem podpisu pogodbe o pristopu občine Koper k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki v Ljubljani. »Mi še zmeraj trdimo, da bo odprtje tega RCERO v letu 2015,« je dejal Zoran Janković.v»Večkrat sem javno povedal, da so v Sloveniji lobiji, ki stvari ves čas zavirajo. In večkrat sem tudi rekel, da dokler bo na tistem mestu Podlipnikova, je problem vsaj za Koper, nerešljiv. Preizkusili smo vse kombinacije, porabili ogromno denarja, časa, sestankov… Iz vsega tega ni bilo nič. Nisem in nisem mogel iz tunela. Na koncu sem zaprosil Jankovića za pomoč. Prepričan sem, da bodo speljali stvari tako, kot je potrebno. Ponudili so nam enake pogoje kot za vse ostale občine (le pet odstotkov višje cene, ker nismo prisotni pri financiranju,« je dejal Popovič. Več na www.delo.si.

Na plaži več stolov in manj trave

Koprska mestna plaža bo kopalcem letos ponudila nekaj novosti. Za dva evra na dan si bodo lahko izposodili ležalnik, za dodatna dva pa tudi senčnik. Nov je na koprski plaži tudi beton na terasi lokala Kroštola, ki je pred kakim mesecem v enem dnevu postala prostornejša za nekaj deset kvadratnih metrov. Na inšpektoratu za okolje in prostor smo teden dni zaman poizvedovali, ali je takšen poseg sploh dovoljen. Več na www.primorske.si.

Namesto kartinga zeleni parki

Občina Piran namerava središču Lucije izboljšati podobo. Prebivalcem želijo med drugim priskrbeti knjižnico, prenovljen zdravstveni dom, bolje urejeno tržnico in parke, stezo za gokart pa bi najverjetneje odstranili. Več na www.primorske.si.

Postojanka za kolesarje

Redni obiskovalci kolesarske poti Parenzana so po izolskem tunelu v smeri proti Strunjanu najbrž že opazili novost, tako imenovani pit stop. Postojanko z začasnim prodajnim mestom si je omislil Izolan Aleš Puhar, ki mu je občina prek razpisa do konca oktobra oddala v najem javno površino ob kolesarski poti.“V letošnji sezoni smo želeli popestriti ponudbo s postavitvijo začasnih prodajnih mest na podeželju ter tako obiskovalcem poti zdravja zagotoviti osvežitev s ponudbo lokalnih pridelovalcev,” pojasnjujejo v občini. Kolesarji si na pit stopu lahko privoščijo osvežilno pijačo in počitek v viseči mreži, naprodaj so spominki in domači izdelki (oljčno olje, med, vino, zelišča …) ter najnujnejše za popravilo kolesa. Prodajno mesto lahko obratuje do 21. ure. V občini pravijo, da nameravajo podobne novosti uvesti tudi v Kortah in na Maliji. Več na www.primorske.si.

Še raje bi se vračali, če bi imeli kje parkirati

Koper je turistično mesto, a kljub temu nima urejenega parka za avtodome. Tako bo še nekaj časa. Kljub temu se počitnikarji z avtodomi ustavijo v Kopru, nekateri pa se celo vračajo. Med njimi četverica iz Nemčije, ki z dvema avtodomoma vsako leto prihaja na slovensko obalo. V Kopru se ustavijo na makadamskem parkirišču v Žusterni, čeprav ne vedo, ali tam sploh lahko parkirajo. A tu jim je všeč, pravijo. Še raje bi se vračali v Koper, če bi imeli kje parkirati svoja avtodoma, natočiti vodo in izprazniti sanitarije, pravijo. Zdaj za to poskrbijo v avtokampu v Luciji. Več na www.primorske.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri