Vlada za radikalno uzakonitev črnih gradenj
Vlada je pred tednom dni oblikovala dokaj radikalen predlog zakona za ureditev problematike črnih gradenj. Po tej noveli bodo lahko v roku enega leta svoje objekte uzakonili vsi lastniki, ki so gradili pred 25. junijem 1991, ter tisti, ki so svoje objekte postavili na podlagi lokacijskega dovoljenja pred 1. januarjem 2003. Več na www.dnevnik.si.
Slovenci smo nori na avtomobile. Drži? Če pogledate po naših ulicah in cestah, se boste s trditvijo verjetno kar strinjali. Koliko dragocene pločevine se premika naokrog! Saj ni pomembno, če kdo postrga zadnje prihranke z računa in zraven vzame še kredit, pomembno je, da se lahko postavi z avtomobilom, ki mu ga drugi zavidajo. V državi z nekaj več kot dvema milijonoma prebivalcev je bilo po uradnih podatkih konec aprila registriranih zglednih 1,076.595 osebnih vozil. Številka, ki Slovenijo uvršča med dvajset svetovnih držav z največjim številom avtomobilov na prebivalca. Več na www.dnevnik.si.
Kako ločiti kolesarja in vozilo
Vozni in kolesarski pas sta običajno ločena z belo talno črto, včasih je pobarvan še celoten kolesarski pas zaradi zagotavljanja boljše vidljivosti kolesarskega pasu. A motorno vozilo lahko zapelje na kolesarski pas in ob tem zadene kolesarja in tudi kolesar pri vožnji po kolesarskem pasu lahko zapelje do ločilne črte in tako že pride v varovalni prostor motornih vozil. Tako je še posebno ob vožnji v isto smer izpostavljen naletu vozila od zadaj. Nova ločilna črta odpravlja obe varnostni težavi, ki ogrožata kolesarje. Za preprečitev oziroma v opozorilo vozilom, da prehajajo na kolesarski pas, se namesto bele talne ločilne črte izvede ropotna črta. Ta povzroči v vozilu tresljaje in ropot ter učinkovito zaščiti kolesarski pas pred vožnjo motornih vozil. Več na www.finance.si.
Maja zaradi študija večino časa preživi v Ljubljani. Svojega avtomobila nima, v prestolnico se največkrat pripelje s prijateljico ali prevoz poišče na priljubljenem spletnem portalu prevozi.org. Čeprav avta ne potrebuje, bi ji včasih, ko ima v Ljubljani več opravkov, prišel še kako prav. David ima svoj avto, a ta večino časa počiva na parkirišču pred blokom, saj je po prestolnici laže potovati z mestnim avtobusom ali se kam odpraviti kar peš. David bi svoj avto, ko ga ne potrebuje, lahko posodil Maji. Prav medsebojna izposoja vozil med več uporabniki, morda popolnimi neznanci, je ideja, ki jo ustanovitelj podjetja PosodiAvto Lev Piautzer želi preizkusiti tudi na slovenskih tleh in bo v Ljubljani najverjetneje zaživela prihodnji mesec. Čeprav marsikdo ob izposojanju osebnih vozil najprej pomisli na “rent a car” izposojevalnice, teh ne gre enačiti s “carsharing” skupnostmi. “Ciljna skupina izposojevalnic so večinoma turisti ali tisti, ki so v mestu za krajši čas, medtem ko mi nagovarjamo predvsem tiste, ki v mestu živijo,” je eno ključnih razlik izpostavil Lev Piautzer iz podjetja PosodiAvto. Več na www.dnevnik.si.
Na Nizozemskem že vozi avtobus brez voznika
Z naraščanjem števila prebivalstva postajajo mesta vedno gosteje naseljena. Posledica tega je pomanjkanje prostora, širjenje urbanih področij in povečano število prevoznih sredstev. Kot posledica teh dejavnikov pa se pojavlja tudi prevelika onesnaženost in slaba pretočnost prometa v mestnih področij. Tukaj pa se pokaže tudi velik pomen mestne logistike, katera poskuša z integriranjem obstoječih virov rešiti te težave. Zelo velik pomen imata tudi informatizacija in pametno načrtovanje infrastrukture. Uporaba mestnega prevoza bo v prihodnosti dobila še večji pomen. Glavna stvar na katero se morajo mesta osredotočiti je, kako človeka prepričati, da namesto osebnega avtomobila uporablja javni prevoz. Odločitveni dejavniki pri tem pa so cena, udobje in prihranek časa. Več na www.finance.si.
Nepremostljivih ovir za gradnjo Emonike ni več?
Večjih ovir za začetek gradnje Emonike ni več. Projekt za gradnjo je po besedah vodij projekta pri javnem in zasebnem partnerju Mitje Podobnika iz SŽ in Csabe Totha iz TriGranita toliko usklajen, da ga bodo v mesecu ali dveh predali na upravno enoto. To je glavno sporočilo s torkove skupne tiskovne konference, ki je bila na gradbišču vsebinsko podobnega TriGranitovega projekta, kot je ljubljanska Emonika. Gre za City center Poznan, novo transportno, trgovsko in poslovno središče (raztezalo se bo na 164.000 kvadratnih metrih). Tam so le nekaj dni pred začetkom evropskega prvenstva v nogometu, ki bo potekalo na Poljskem in v Ukrajini, odprli novo glavno železniško postajo. Več na www.delo.si.
Ljubljana postaja mesto gradbiščnih jam in ograj
Zaradi stečajev gradbenih podjetij in investitorjev v finančni krizi je v Ljubljani vse več gradbenih jam ali več let ograjenih gradbenih parcel. Največ jih je sredi najbolj urbanih območij, Centra, Šiške in Bežigrada, tako da postajajo estetsko zelo moteče, v več primerih pa tudi nevarne. V Centru po velikosti (tako po vrednosti načrtovane naložbe kot po obsegu zemljišča) izstopa že več let ograjeno gradbišče Emonike med Dunajsko, Vilharjevo in Trgom OF. Urbanistično-arhitekturna rešitev je bila izbrana leta 2002, do danes pa kanadsko-madžarsko podjetje Trigranit ni predstavilo niti končnega projekta poslovno-stanovanjskega in trgovskega središča z novo avtobusno in železniško postajo. Na upravni enoti so povedali, da niso prejeli še nobenega zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja. Več na www.delo.si.
Kulturno zaščitena šestina vseh naselij
V Sloveniji imamo zaradi njihove kulturne vrednosti zaščitenih več kot 660 vasi. Skupaj z zaselki, z vaškimi, s trškimi in z mestnimi jedri imamo zaščitenih 1165 naselij, z državnimi in občinskimi odloki jih je posebej varovanih 218. Kompromis med varovanjem dediščine in sodobnim načinom življenja je pogosto težak. Več na www.dnevnik.si.
Zapleti pri obnovi Tavčarjeve hiše
Obnova Tavčarjeve hiše na Bregu ne poteka po določilih zavoda za varstvo kulturne dediščine. Stavba je namreč razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, podjetje Studio Breg pa pri prenovi ni upoštevalo vseh pogojev, ki so jih za hišo določili kulturovarstveniki. “Pri ogledu smo ugotovili, da lastnik ne izvaja dela v skladu s potrjenim elaboratom. Fasada pritličja, izvedena kot rustikalno pritličje v ometu, je bila odstranjena in nadomeščena z neustrezno kamnito oblogo. To je bilo izvedeno v nasprotju z izdanimi navodili konservatorjev,” so sporočili iz omenjenega zavoda. Več na www.dnevnik.si.
Plečnikov stadion postaja podrtija
Plečnikov stadion za Bežigradom bo še nekaj časa zaraščala trava, saj družba Bežigrajski športni park poslovneža Joca Pečečnika po letu in pol še vedno ni dobila okoljevarstvenega dovoljenja, da bi lahko zaprosila za gradbeno dovoljenje za obnovo. Kljub boju z birokracijo pa je Pečečnik pred nekaj meseci zatrdil, da bo projekt zaključil. Več na www.dnevnik.si.
Dan soseda in umetniški sejem na Taboru
Potem ko so v park Tabor več let zahajali le redki obiskovalci, sta lani kulturno društvo Prostorož in zavod Bunker začela prebujati mestno četrt Tabor – najprej s kozmetičnimi popravki, kot so modre klopi, viseče mreže in cvetlični nasadi, nato pa še prek razgibanega brezplačnega programa, ki ga zaradi izjemno dobrega odziva nadaljujejo tudi letos. “Cilj je predvsem integracija ljudi iz soseske in širše okolice ter oživitev prostora, ki je bil dolgo zanemarjen in nepriljubljen,” pravijo v Prostorožu. Letošnji poletni program so odprli v sosedskem duhu z garažno razprodajo odvečnih stvari, med vrhunci trimesečnega dogajanja pa je zagotovo današnji dan soseda, ki se bo prepletel z umetniškim sejmom. Na taborski promenadi se bodo danes predstavili muzeji, šole, društva, galerije in druge institucije s Tabora, da bi sosedom pokazale, kdo so in kaj počnejo. Več na www.dnevnik.si.
Brez namakanja v Ljubljanici tudi to poletje
Napoved župana Jankovića, da se bo letos prvič po letu 1965 v Ljubljanici spet mogoče kopati, se najverjetneje ne bo uresničila. Službe okoljskega ministrstva bodo na občinsko pobudo letos sicer preverile, če je reka na območju Špice že primerna za kopanje, vendar na občini predvidevajo, da še ni. “Poleg okoljske agencije čistočo Ljubljanice spremljamo tudi na občini. Meritve pred izlivom Bezlanovega grabna, za izlivom Malega grabna in pri čistilni napravi so pred letom 2010 kazale, da reka ni primerna za kopanje, lani pa je bila voda na posameznih mestih občasno že dovolj čista. Vendar za varno kopanje to ni dovolj,” so povedali na oddelku za varstvo okolja mestne občine. Več na www.dnevnik.si.
V Tomačevem odprli Rekreacijsko-izobraževalni center Sava
Ljubljanski župan Zoran Janković je na krajši slovesnosti odprl prvo fazo izgradnje Rekreacijsko-izobraževalnega centra Sava. V sklopu centra je občina na območju Tomačevega uredila številne rekreacijske površine, vključno z malo živalsko farmo. Janković je ob odprtju poudaril, da gre za eno najlepših pridobitev Ljubljane v zadnjem letu. Investicija v center, ki poleg farme obsega konjeniško pot, konjske ograde, kolesarske in pešpoti, otroško igrišče, prostore za piknike in parkirišča za obiskovalce, je bila vredna 1,3 milijona evrov. Njegovo ureditev sta sofinancirala Mestna občina Ljubljana in evropski sklad za regionalni razvoj. Več na www.siol.net.
Športno in rekreacijsko ponudbo v prestolnici je z včerajšnjim odprtjem obogatil rekreacijsko-izobraževalni center Sava v Tomačevem. V prvi vrsti je center namenjen konjeništvu, saj večino površin predstavljajo jahalne dvorane, pašniki, izpusti in preostala, konjem namenjena infrastruktura, ki je bila v zadnjih letih temeljito obnovljena. Poleg tega so obiskovalcem na voljo še urejeni prostori za piknike, ki bodo zainteresiranim posameznikom v kratkem dostopni za simbolno ceno. Da so načrtovalci centra posebno pozornost namenili otrokom, pa pričata na novo urejeno otroško igrišče z okolju prijaznimi igrali in mala živalska farma, kjer se lahko otroci pobliže spoznajo s kozami in podobnimi manjšimi živalmi. Toda kljub odprtju prenov na tem območju še ni konec, saj bodo trenutno konjeniško ter pohodniško in kolesarsko pot ob Savi v prihodnosti razširili od Tacna do Sneberij. Več na www.dnevnik.si.
Napovedano podražitev cen vozovnic za grajsko vzpenjačo je potrdil tudi ljubljanski mestni svet. Enosmerna vozovnica za odrasle, ki je do zdaj stala 1,5 evra, stane po novem 2,2 evra, povratna pa štiri, kar je pol evra več kot prej. Razlog za podražitev naj bi bili stroški obratovanja in vzdrževanja vzpenjače, ki so višji od prilivov od prodanih vozovnic. Več na www.dnevnik.si.
Podražitev vzpenjače na Grad zdaj tudi uradna
V nekaj dneh bodo začele veljati nove, višje cene prevozov s tirno vzpenjačo na Ljubljanski grad. Večina v mestnem svetu je namreč zavrnila vse poskuse opozicije, da bi o cenah odločali kdaj drugič oziroma nasprotne predloge za manjše podražitve. Miha Jazbinšek (Zeleni) je v razpravi pred podražitvijo opozoril, da bi višja cena lahko pomenila manj obiska in še večjo izgubo pri njenem obratovanju, kot jo je imela do zdaj. Več na www.delo.si.
Kreativna industrija in gospodarstvo
Osrednji atrij mestne hiše gosti razstavo Povezujemo oblikovanje in industrijo. Na njej predstavljajo 25 idejnih estetsko dovršenih rešitev pohištvenih izdelkov, ki so nastajali v sodelovanju mladih industrijskih oblikovalcev in pohištvenih podjetij. Razstava je nastala v okviru poslovne verige, ki jo je na pobudo Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije oblikoval Regionalni center kreativne ekonomije. Razstava bo na ogled do 18. junija. Več na www.dnevnik.si.
V krizi na trg najdražja stanovanja
Dela na gradbišču stanovanjsko-poslovnega objekta Situla, ki ga na koncu Vilharjeve ceste gradi družba Tridana, so se ustavila. Glavni izvajalec in 70-odstotni lastnik Tridane Kraški zidar namreč zaradi likvidnostnih težav ni poravnal računov, zato so mu v Elektro Ljubljana izklopili elektriko, po naših informacijah pa jim tudi na Petrolu zaradi dolgov ne točijo več goriva. Neuradno smo izvedeli, da so dela obstala tudi na vseh preostalih ljubljanskih deloviščih Kraškega zidarja. Več na www.dnevnik.si.
Stečajni upravitelj v uri prodal 177 stanovanj
Včeraj je imel Silvo Zorec, stečajni upravitelj Konstruktorja Investa, dober dan. V njegovem poklicu se namreč ne zgodi pogosto, da bi zmogel v manj kot eni uri prodati na dražbi 96 stanovanj, 354 garažnih prostorov ter nedokončano stolpnico z 81 stanovanji in 136 garažami. Stečajno maso mu je na ta način uspelo oplemeniti za približno 11 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.
Občina Dol vrtec preplačala za vsaj dva milijona
Zaradi nepravilnosti pri podelitvi stavbne pravice za gradnjo vrtca v Dolu pri Ljubljani družbi EP Invest (hčerinsko podjetje Energoplana) je računsko sodišče dolski občini danes izreklo negativno mnenje. Od občinskega vodstva v 90 dneh zahtevajo predložitev odzivnega poročila. Za gradnjo vrtca je dolska občina leta 2008 prenesla stavbno pravico na ljubljansko podjetje EP Invest in z njimi sklenila pogodbo, da bo v 19 letih družbi plačevala 28.128,50 evra najemnine na mesec, kar v celotni dobi odplačevanja znese skoraj 6,5 milijona evrov za objekt, ki je bil takrat ocenjen na dobra 2,8 milijona evrov. Takrat je bilo tudi rečeno, da občina, razen plačila najemnine, ne bo imela drugih stroškov, a se je izkazalo, da to ni res. Več na www.delo.si.
Če bi gradili domove po številu prošenj, bi bili prazni
V osrednji Sloveniji sta kar dve tretjini vseh nerešenih prošenj za sprejem v domove za starejše. V domovih območne enote Ljubljana je skupaj 5756 mest, trenutno sta prosti samo dve, aktualnih prošenj za sprejem pa je 2393. Po vsej državi je skupaj 3850 vlog. Število oddanih prošenj za sprejem v domove za starejše pa ne kaže dejanskih potreb po prostih mestih, pojasnjuje predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) Boris Koprivnikar. Čeprav mnogi trdijo, da dom potrebujejo nujno in takoj, se izkaže, da ni tako, saj niso pripravljeni priti, ko jim ponudijo mesto. Več na www.delo.si.
Od sredine maja do sredine junija, v času vzreje mladičev, se lahko v urbanih naseljih pojavijo težave s sivimi vranami. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje zato opozarjajo, da lahko v zelo redkih primerih pride celo do napadov sivih vran na ljudi, kadar se ti preveč približajo mladičem. Zato svetujejo, da se jim ne približujejo bolj, kot je treba, in jih dodatno ne vznemirjajo. Ob prvih znamenjih agresivnega vedenja teh ptic naj se takoj čim bolj mirno oddaljijo od takšnega mesta in po potrebi zaščitijo izpostavljene dele telesa. Kmetijsko ministrstvo je prek ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport obvestilo tudi šole in vrtce o ravnanju zaposlenih ob morebitnem agresivnem vedenju sivih vran v bližini šol in vrtcev. Več na www.dnevnik.si.
Prebivalci stanovanjskih blokov na Tacenski cesti lahko po novem embalažo namesto v dva odlagajo kar v 22 zabojnikov. “Ne razumem, zakaj so nam pripeljali toliko smetnjakov!” je bila ogorčena stanovalka na Tacenski cesti 133. “Že pred tem smo opozarjali, da imamo zabojnikov za smeti preveč, zdaj pa jih imamo samo za embalažo 22,” tarnajo stanovalci, ki od Snage zahtevajo, da odvečne zabojnike odstrani. Vsaj dokler ne najdejo primerne lokacije zanje, saj so zabojniki za zdaj povsod: na ekološkem otoku, ob vhodih, okoli otroškega igrišča, celo na parkirnih mestih za invalide. Več na www.dnevnik.si.
S kamerami in lučmi nad neosveščene nepridiprave
Visokoleteče sanje o gradnji obrtno-podjetniške cone v Dolskem, kjer naj bi zrasli poslovni, skladiščni, proizvodni in trgovski objekti z urejeno prometno infrastrukturo, so se že zdavnaj razblinile. Zaradi gospodarske krize so se investitorji umaknili, zato gradbišče na 42.000 kvadratnih metrih površin sameva že več kot leto in pol. Najhuje pa je, da je postala “poslovna cona” v občini Dol pri Ljubljani ilegalno odlagališče odpadkov. Več na www.dnevnik.si.
Kolonija Njiva: ne podreti, ne obnoviti
Status spomeniško zaščitene rudarske kolonije je za trboveljsko sosesko Njiva prekletstvo. Rušiti je občina ne sme, denarja za prenovo nima, nad zadnjim predlogom reševanja štirih znamenitih dvonadstropnic z »ganki« pa ni navdušena stroka. Direktor rudniške stanovanjske hčerinske družbe Spekter Borut Dolanc občini predlaga delno rušenje Njive – če mu poprej seveda uspe z dveh objektov umakniti status spomeniške zaščite. Občina nasprotno vztraja pri »celovitem pristopu« prenove, svoje pa bo morala reči tudi stroka spomeniškega varstva. Ta nad Njivo bdi že od leta 1996. Dolanc meni, da štirih propadajočih objektov pod »zaščito« občina ne potrebuje. Več na www.delo.si.
Kranj težijo vsaj tri bolj ali manj zavožene naložbe v športne objekte: otroško nogometno igrišče, smučarska skakalnica na Gorenji Savi in na črno postavljena ledna dvorana, zaradi katere so se nedavno na sodišču zagovarjale tri osebe, ki so na upravni enoti sodelovale pri izdaji spornega gradbenega dovoljenja. Kranjska smučarska skakalnica za tri milijone evrov je brez osvetljave velik del leta neuporabna, saj je vidljivost pozimi že zgodaj popoldne preslaba, ledna dvorana je zgrajena na črno, otroško nogometno igrišče pa ni zgrajeno niti na pol. Več na www.dnevnik.si.
Jeseničanom polnilnica z zemeljskim plinom
Na Jesenicah so včeraj odprli polnilnico z zemeljskim plinom za motorna vozila, ki je za ljubljansko druga v Sloveniji. Po jeseniških cestah za zdaj vozi pet vozil na zemeljski plin, polnilnica naj bi spodbudila večjo uporabo vozil na plinski pogon, so povedali v podjetju Enos energetika. Več na www.delo.si.
Namesto dreves stolpi s tobogani
Radovljiški občinski svetniki spreminjajo odlok o razglasitvi Oble Gorice in Volčjega hriba za naravna spomenika, ki bo omogočil pozidavo vznožja griča za potrebe vrtca, šole, parkirišč, počivališč za avtodome in kopališča. Hkrati bodo za to območje sprejeli tudi nov zazidalni načrt, ki med drugim predvideva temeljite posege v radovljiško kopališče, ki ga uporabljajo rekreativci in turisti, večinoma pa člani Plavalnega kluba Radovljica, kjer je bil do izvolitve radovljiški župan Ciril Globočnik predsednik. K temu pa vsekakor velja dodati, da ima plavanje v Radovljici izrazito bogato tradicijo, članica tega plavalnega kluba je tudi branilka srebrne olimpijske medalje Sara Isaković. Več na www.dnevnik.si.
Preselitev Vovkovih z letališča
Na občini Radovljica so potrdili, da je upravna enota pred nekaj dnevi izdala še zadnje potrebno uporabno dovoljenje za novo hišo za družino Vovkovih, ki se mora preseliti iz stare hiše ob “vznožju” leškega letališča, kjer je po zgraditvi nove, asfaltirane steze v napoto letalom. “Upravna enota Radovljica je izdala še uporabno dovoljenje za novo gospodarsko poslopje, ki pripada nadomestnemu stanovanjskemu objektu za družino Vovk v Lescah. Vselitev bo mogoča, ko bo sklenjena še menjalna pogodba,” je pojasnila Manca Šetina Miklič z občine Radovljica. Ali bo staro hišo zdaj sploh treba podreti oziroma kaj bo občina z njo naredila, ostaja odprto vprašanje. Več na www.dnevnik.si.
Turški proizvajalec vozil Isuzu je včeraj na Avtobusni postaji Maribor predstavil nov avtobus, ki bo na preizkusnih vožnjah na območju mariborskega mestnega potniškega prometa vozil do 6. junija. Marprom želi s tem projektom slediti svoji viziji in zagotavljati uporabnikom celovito rešitev mobilnosti, ki bo varna, varčna, udobna in okolju prijazna. Kljub temu pa po navedbah podžupana Mestne občine Maribor Milana Mikla občina v kratkem pripravlja razpis za nabavo novih avtobusov, ki jih bo najverjetneje poganjal stisnjen zemeljski plin, zato bodo v primerjavi s temi turškimi citibusi, v vrednosti od 90.000 do 105.000 evrov, približno za polovico dražji. Več na www.vecer.com.
V maju se je dodobra razživelo dogajanje v središču Maribora, kar je povzročilo tudi odprtje osmih odrov, v okviru projekta Evropske prestolnice kulture (EPK), namenjenih raznovrstnim umetniškim in glasbenim nastopom. Prizorišča so raztresena po bolj ali manj znanih lokacijah po mestu, pri čemer se je po nekaj tednih že izkazalo, da so nekatera zelo dobro izbrana in obiskana, pri drugih pa so imeli organizatorji manj srečno roko – bodisi s samo lokacijo, datumom prireditev, ki so sovpadali z drugimi aktualnimi dogodki, izbiro glasbenih gostov in tudi samimi vremenskimi razmerami, na kar seveda ni mogoče vplivati. Več na www.vecer.com.
Obnova mestnega jedra Celja zamuja že tri tedne
Obnova starega mestnega jedra glede na zastavljene terminske načrte zamuja za tri tedne. Po naših neuradnih podatkih se je zapletlo s projekti za fontano, ki bo stala pred Unionom, zato se Celjani bojijo, da gradbincem do konca avgusta ne bo uspelo končati prve faze projekta, to je obnove Krekovega trga pri avtobusni postaji. Več na www.dnevnik.si.
Poziv za sanacijo Celjske kotline
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik poziva vse pristojne organe, da se čim prej usklajeno in učinkovito lotijo reševanja onesnaženosti Celjske kotline in tako zagotovijo varovanje pravice do zdravega življenjskega okolja in posledično pravice do zdravja. Na podlagi pobud celjskih civilnih iniciativ se varuhinja že dalj časa ukvarja s problematiko onesnaževanja Celjske kotline. Pospešila je inšpekcijske in tudi druge upravne postopke, ki so bili v nekaterih primerih zelo dolgotrajni. Izvedeno je bilo vzporedno vzorčenje mokrega sedimenta v kraju Marija Dobje, prav tako meritve onesnaženosti zraka v Bukovžlaku s premično merilno napravo. Varuhinja je bila seznanjena z analizami več vzorcev, odvzetih na različnih krajih v Celjski kotlini, ki so bile opravljene v Vancouvru. Ker rezultati analize vzbujajo skrb, je predlagala ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter ministrstvu za zdravje, da zadevo proučita in obravnavata v okviru svojih pristojnosti ter glede na ugotovitve sprejmeta ukrepe. Več na www.delo.si.
Za popravke trase še čas, za oklevanje ne
Danes bodo slovenjgraški mestni svetniki razpravljali o osnutku državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka Slovenj Gradec jug do Dravograda. Ta je v javni razpravi le še do četrtka. A medtem ko je časa za morebitne pripombe na osnutek še dovolj, ga za pripravo novega prostorskega načrta po mnenju poslanca in nekdanjega župana Matjaža Zanoškarja ni več. “Morebitna zavrnitev sklepa ali zahteva po ponovnih postopkih in presojah ali začasni ustavitvi izdelave državnega prostorskega načrta bi pomenila, da bi ministrstvo za infrastrukturo takoj prenehalo vse aktivnosti na tem področju. To bi morda bilo celo pogodu nekaterim manjšim interesnim skupinam, predvsem pa državnim institucijam, ki bi na ta način prihranile denar in skrbi. Za Koroško pa bi to pomenilo nepredstavljivo škodo,” je v pismu svetnikom opozoril Zanoškar. Pred svetniki, ki so sicer o trasi že razpravljali, opredelili pa se o njej še niso, je torej danes težka naloga, česar se zaveda tudi župan Andrej Čas. Več na www.dnevnik.si.
Župani pred hitro cesto zahtevajo obnovo starih
Občinski svetniki v Slovenj Gradcu in Dravogradu so tik pred iztekom roka sprejeli stališča do predlagane trase hitre ceste v obeh občinah. Kljub načrtom za novo prometnico pa dvanajsterica koroških županov od vlade zahteva denar za takojšnjo prenovo obstoječih cest. Župan Mestne občine Slovenj Gradec (MOSG) Andrej Čas je ob odločanju o pripombah na traso hitre ceste povedal, da je od ministra za infrastrukturo in prostor Zvoneta Černača poskušal dobiti več informacij o tem, kako kaže projektu gradnje tretje razvojne osi, kakšen je časovni načrt ter kakšne so finančne možnosti za gradnjo v obliki, kot jo predvideva osnutek državnega prostorskega načrta. Kot je dejal, konkretnih odgovorov ni dobil, le namig, da časovni načrt ostaja nedorečen. Več na www.delo.si.
Romsko naselje Loke bi rušili le zato, ker je napoti kapitalu
Romsko naselje Loke pri Leskovcu pri Krškem, v katerem v osmih stanovanjskih hišah prebiva 36 prebivalcev osmih družin, velja za eno najlepše urejenih pri nas. Šest zidanih hiš obdajajo vrtovi in številne cvetlice, le dve sta leseni baraki. Otroci obiskujejo leskovško osnovno šolo, eden je srednješolec. Tudi okoliški prebivalci pravijo, da z Romi iz Loke nimajo nobenih večjih težav, razlogov za obiskovanje naselja menda nimajo niti policisti. “Z njimi smo večkrat igrali celo nogomet,” se spominja Marjan Arh iz Leskovca pri Krškem. Toda kjer ni težav, te kmalu pridejo, pravijo ljudje. Pred 15 leti denacionalizirano 8 hektarjev obsegajoče zemljišče, v delu katerega se stiska 8 omenjenih romskih hiš, je leta 2009 kupila ljubljanska družba SI investicije lastnika Iztoka Starca, ki tam načrtuje gradnjo 60 vrstnih hiš. Med Romi je nastal preplah. Več na www.dnevnik.si.
»Romsko naselje sredi soseske ni opcija«
Po treh mesecih, od kar smo v Delu pisali o nelegalnem romskem naselju Loke, ki bi ga rad lastnik zemljišča porušil in nadomesti s stanovanjsko sosesko, se je v reševanje spora vključila krška občina. »Pri reševanju zapleta bomo sodelovali, če se bodo Romi odločili za odkup zemljišča,« je dejal krški župan Miran Stanko: »Naša vloga bi bila, da bi se poskušali pogoditi za bolj sprejemljivo ceno.« Občina bi v tem primeru lahko kandidirala za evropska sredstva, namenjena legalizaciji romskih naselij. Več na www.delo.si.
Začenja se še ena poletna turistična sezona, obnova piranskega mandrača pa še ni končana. Delavci zdaj urejajo še območje pred palačo Trevisini in zato je cesta pred njo povsem zaprta. Na piranski občini sicer napovedujejo, da naj bi bila dela končana do konca junija, vendar so Pirančani skeptični. Pri obnovi piranskega mandrača se je namreč že ves čas močno zatikalo, saj so se med samo obnovo pojavili različni spori o tem, na kakšen način je treba mandrač obnoviti, vmes pa so celo pripravili nov konservatorski načrt obnove. Več na www.dnevnik.si.
Nastaja urbanistično srce Portoroža
Prah okoli projekta nove garažne hiše pod Valeto se še ni polegel, že je piranska občina obelodanila nov načrt – za trgovsko-poslovno središče z garažno hišo na območju nekdanje tržnice Kaštel. Zasebni investitor obljublja, da bo upošteval vse pripombe krajanov. Ti so imeli na sredini javni razgrnitvi načrta različna mnenja o njem. Več na www.primorske.si.
Gradbišče kampusa Livade naj bi po večmesečnem mirovanju v kratkem vendarle znova oživelo. Univerza na Primorskem (UP) je z več podjetji podpisala pogodbe za dokončanje prvega stolpiča. Pred dnevi so s podpisom zapečatili še pogodbo z novim nadzornikom, kar bo poleg gradnje pospešilo tudi postopke za poplačilo dolga podjetju Adriaing. Delavci Adriainga so od stečaja glavnega izvajalca GPG na gradbišču opravili največ dela. Univerza že dlje časa zamuja z izplačilom skoraj 160.000 evrov, a so kljub temu razumevajoče vztrajali do januarja, nato pa dvignili roke. Odtlej gradbišče miruje. Več na www.primorske.si.
Izolski občinski svet bo jutri odločal, ali bo del smeti iz piranske oziroma koprske občine končal na izolski komunalni deponiji. Obenem bo potrdil nove cenike komunalnih storitev. Tudi če bo izolska Komunala prevzela del smeti sosedov, bo na svojo deponijo tri leta odlagala le količine, ki jih je država dovolila do uvedbe sistematičnega ločevanja odpadkov leta 2008, zagotavlja direktor Denis Bele. “Leta 2005 so Izolani sami ustvarili za 6948 ton komunalnih, kosovnih, bio razgradljivih in drugih odpadkov. Poslej pa bi jih 7000 ton na leto v Izoli odložili skupaj s sosedi,” navaja. Več na www.primorske.si.
Kakšen bo osrednji kobariški trg?
Kobariška občina išče najboljšo zamisel za ureditev osrednjega trga v Kobaridu. Trije arhitekti predlagajo različne rešitve, končna izbira bo najbrž mešanica njihovih predlogov. Denar za prenovo, ki bo tudi spremenila prometne tokove, naj bi skušali dobiti na natečaju za urejanje vaških jeder. Pred dnevi je potekel rok za zbiranje idej in pripomb za ureditev kobariškega trga. Prispelo jih je mnogo. Na javni obravnavi idejnih zasnov treh arhitektov je sodelovalo veliko domačinov, kar nakazuje na odgovornost pri uresničevanju naloge. Več na www.primorske.si.
Na češnje z električnim kolesom
Goriška brda so že doslej veljala za zelo gostoljubna. Za obiskovalce imajo na voljo že okoli 500 postelj, v Šmartnem raste četrti hotel, medse jih vabi več kot 50 gostinskih ponudnikov in 120 vinarjev. A Brici zdaj ponudbi dodajajo še ekološko in mobilno noto: električna kolesa, s katerimi se bo mogoče brez posebne kondicije in prepotenih teles popeljati med vasmi in med lahkotnim kolesarjenjem morda videti več, kot bi sicer. Prvi test, ali kolesa zmorejo tudi največje klance, je že uspel, junija pa nameravajo vožnjo z njimi ponuditi vsem obiskovalcem Brd. Več na www.dnevnik.si.
Prihodnja dva vikenda bodo Brda v znamenju svojega praznika češenj. Napovedujejo ga še bogatejšega kot v preteklosti in tudi slovesni poroki bo moč biti priča. Kmalu za tem pa bo obiskovalcem Brd na voljo novost v turistični ponudbi. Gre za “električna” kolesa. Več na www.primorske.si.
V mirenskih zaselkih Lasec in Breg so pred dnevi končali urejati skupaj 1100 metrov dolga kraka kanalizacije in vodovoda. Na Lascu so poleg vodovoda in kanalizacije zgradili tudi pločnik, obnovili vodovodne priključke ter postavili nove ulične svetilke. Delali so dobrih osem mesecev, zaradi neugodnega vremena pa se je vse skupaj zavleklo za nekaj tednov. Za naložbo, vredno približno milijon evrov, si je občina Miren-Kostanjevica zagotovila tudi denar EU. Med drugim so uredili tri ekološke otoke in asfaltirali so vaške poti. Na Lascu pa so zgradili tudi pločnik, obnovili vodovodne priključke in postavili nove ulične svetilke. Več na www.primorske.si.
Namesto hotela – tiha jamska železnica
Kdor v teh dneh obišče Postojnsko jamo, ga gotovo prijetno preseneti prenovljena podoba z novo prodajalno vstopnic, restavracijo in kavarno. Čeprav so bili prvi trije meseci slabši, pa bo poletje verjetno boljše. Zaradi številnih prenov z optimizmom zrejo v letošnjo sezono, ki prinaša najsodobnejše središče za nakup vstopnic, kjer lahko gostje pridobijo vse informacije o jam in okolici. Začeli so uporabljati tudi avdiovodnike v 14 svetovnih jezikih, tudi mandarinski kitajščini, japonščini in tajščini. Več na www.primorske.si.