Kot danes poročata Dnevnik in Finance je vlada oblikovala zakonski predlog, verjetno gre za spremembe Zakona o graditvi objektov, ki naj bi vsem, ki so gradili pred 25. junijem 1991, in tistim, ki so gradili na podlagi lokacijskega dovoljenja pred letom 2003, omogočil, da objekte legalizirajo. Kot piše Dnevnik, bi lastniki lahko kar neposredno pridobili uporabno dovoljenje in s tem preskočili fazo gradbenega dovoljenja.
“S tem zakonom bi mejo za legalizacijo na črno zgrajenih objektov premaknili iz leta 1967, kot velja danes, na leto 1991. Legalizirati bo tako mogoče vse črne gradnje, zgrajene pred osamosvojitvijo, ki jih še nismo podrli,” je predlog za Dnevnik komentirala glavna okoljska inšpektorica Aleksandra Velkovrh in opozorila, da objektov v varovanih območjih, kot so krajinski in narodni parki, vodovarstvena območja in podobno po tem zakonu ne bo mogoče legalizirati. Sprejem zakona bi pomenil prekinitev postopkov proti vsem črnograditeljem, ki bi v letu dni po objavi predpisa za svoje objekte pridobili uporabna dovoljenja.
Črnograditelji naj bi, če bo predlog sprejet, morali upravni enoti predložiti dokazilo o pravici graditi, geodetski načrt objekta, fotografije fasad, podatke o površini stavbe in izjavo, da je objekt postavljen v skladu s pravili stroke v času gradnje, ter dokazilo o plačanem komunalnem prispevku. Pred izdajo uporabnega dovoljenja pa bo moral lastnik objekta poravnati še nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki mu ga bodo odmerili na upravni enoti.
Iz časopisnih poročil je sicer težko sklepati o podrobnostih predlagane zakonske ureditve, in morda ji bomo s spodnjim komentarjem naredili krivico. Pa vendar – iz zapisanega izhaja, da gre za precej radikalen ukrep, ki odpira več vprašanj kot pa jih zapira. Kot prvo se postavlja vprašanje, kakšen je motiv za tak predlog – legalizacija za nazaj namreč v ničemer ne skrajšuje postopkov in procesov za pridobitev novih gradbenih dovoljenj, ki bi lahko pospešili investicijske cikle, in ki so javno opredeljen cilj te in že mnogih prejšnjih vlad. Drugo vprašanje je, od kod odločitev za mejo za legalizacijo na dan osamosvojitve Slovenije? V nasprotju s prejšnjo mejo v letu 1967 in deloma tudi mejo v letu 2003 namreč ta nima nobene smiselne opore v predpisih, ki so urejali graditev objektov. Tretje vprašanje bo zadevalo tiste črnograditelje, ki jim je država njihovo gradnjo že porušila, pa bi bili skladno z novo ureditvijo upravičeni do legalizacije – bodo upravičeni do odškodnine? Koliko med njimi se bo odločilo za tožbe proti državi? In še četrto vprašanje, ki je načelne narave. Kakšno sporočilo ponovljena legalizacija pošilja novim graditeljem? Gradite na črno, potem pa dovolj dolgo zavlačujte postopke in upajte na neučinkovitost inšpekcije. Slej ko prej vas bo doletela nova legalizacija.
