Bitke za funkcionalna zemljišča

Kupec parkirišča zahteva 1,6 milijona evrov povračila

Mestna občina je leta 2009 podjetju Tritonis za dober milijon evrov prodala parkirišče ob Vojkovi cesti. Podjetje PNZ, lastnik poslovne stavbe na Vojkovi cesti 65, je kmalu za tem vložilo tožbo proti občini in Tritonisu za ničnost pogodbe, saj naj bi omenjeno zemljišče pripadalo lastnikom štirih stavb ob parkirišču, med njimi tudi obrambnemu ministrstvu. Ljubljanska občina sicer vseskozi zavrača trditve, da naj bi si zemljišče protipravno prisvojila.”Mestna občina je naredila napako, saj je prodala funkcionalno zemljišče naših stavb. Zdaj pa želijo še spremeniti namembnost zemljišča v zazidljivo, kar pomeni, da bi ob morebitni gradnji stavbe težko dostopali do naših podjetij,” je po včerajšnji drugi razpravi na okrožnem sodišču dejal Viljem Celcer, direktor podjetja PNZ. Dodal je še, da si je 13 let prizadeval za vpis lastništva nad parkiriščem v zemljiško knjigo, a tega ni mogel storiti brez pogodbe, ki dokazuje, da gre za stavbam pripadajoče zemljišče. Te pa od občine ni mogel dobiti. Več na www.dnevnik.si.

Parkirišča in zelenice v stečajni masi

Čeprav so stanovalci Jamove 48 ter Tržaške ceste 51 in 51 A še pred enim tednom trepetali za zelenice, parkirišča in dovozne poti okrog svojih blokov, so si te dni nekoliko oddahnili. Javna dražba dveh parcel v okolici teh treh blokov, ki so končala v stečajni masi družbe Nastru, je namreč padla v vodo, saj nihče ni vplačal varščine. Poleg tega je pravni zastopnik stanovalcev Rok Koren minuli teden opravil vse, da bi preprečil prodajo zemljišč, za katera stanovalci menijo, da so funkcionalna zemljišča blokov. Več na www.dnevnik.si.

Odškodnino zaradi pozidave kmetijske zemlje naj bi odpravili konec poletja

Tri koalicijske stranke so pripravile predlog novega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga bodo veseli graditelji na kmetijskih površinah. Odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki jih je uvedla junija lani uveljavljena novela zakona o kmetijskih zemljiščih, močno razburjajo Slovence. Odškodnino, ki pri individualnih gradnjah po neuradnih podatkih s terena znaša med 5000 in 15.000 evri, mora investitor plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, zato na upravnih enotah zaznavajo močan osip vlog za izdajo teh dovoljenj, saj ljudje čakajo na morebitno ponovno odpravo odškodnin. Več na www.dnevnik.si.

Cestninskih postaj ne gre rušiti po domače

Potem ko je minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač okrcal vodilne na Darsu, ker niso upoštevali njegovih navodil – do torka niso odstranili cestninske postaje Log na primorski avtocesti – so se včeraj v družbi odzvali s predstavijo načrta preureditve te najbolj obremenjene cestninske postaje. Pri Darsu pojasnjujejo, da ministrove odredbe v manj kot mesecu dni niso mogli izpolniti, ker so gospodarska družba, ki mora delovati v skladu z določili zakonodaje s področja javnega naročanja, kot upravljalec avtocest pa so odgovorni tudi za zagotavljanje varnosti in zadovoljstva uporabnikov. Hkrati poudarjajo, da odstranitev sredinskih otokov na vinjetnih stezah na cestninski postaji Log ni mačji kašelj, ampak gre za zahtevne gradbene posege. Več na www.dnevnik.si.

Bivalne enote za izbrisane

Delovna skupina, ki jo je vlada ustanovila po dopolnitvi zakona o izbrisanih skladno z odločbami ustavnega sodišča, je že v svojem prvem poročilu ugotovila, da na podlagi sedanje in veljavne zakonodaje izbrisani ne morejo uveljavljati pravic za nazaj v zvezi z nastanitvijo, lastniškimi certifikati, zdravstvenim varstvom, vključevanjem na trg dela ter socialno problematiko. V določenih primerih uveljavljanja pravic sta tako objektivni kot subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka že zamujena, zato bi bila možna le posebna ureditev s posebnim zakonom za kategorijo izbrisanih. Možnost nastanitve izbrisanih, po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje, je delovna skupina najprej videla v zagotovitvi novih neprofitnih najemnih stanovanj. Dostop do javnih stanovanj bo namreč, skladno z direktivo sveta Evrope, treba pod istimi pogoji kot slovenskim državljanom omogočiti tudi tujcem. V drugem, to je zaključnem poročilu, pa skupina ugotavlja, da imajo izbrisani možnost pridobiti bivalne enote, za dodelitev katerih slovensko državljanstvo prosilca ni pogoj. Uporabniki so zavezani k plačevanju najemnine, ki jo določijo občine glede na velikost prostora. Bivalne enote dodeljujejo občine, namenjene pa so začasnemu reševanju stanovanjskih problemov, pri čemer javni razpis ni potreben. Več na www.delo.si.

Štiri občine zahtevajo skoraj 60 milijonov evrov

Ljubljanski župan Zoran Janković je v preteklosti izkoristil vsako priložnost, da je spomnil na potezo prve vlade Janeza Janše, ki naj bi Ljubljani s spremembami zakona o financiranju občin vzela skoraj 60 milijonov evrov. Včeraj bi se morala na okrožnem sodišču v Ljubljani odviti obravnava v odškodninski tožbi, kjer štiri občine zaradi izpada dohodka v letu 2007 tožijo državo. To so poleg Ljubljane še Trzin, Šempeter-Vrtojba in Log-Dragomer. Skupaj zahtevajo več kot 58,3 milijona evrov (od tega glavnino, 56,8 milijona Mestna občina Ljubljana), ki bi jih občine dobile več, če bi takrat še veljal stari sistem financiranja, ob upoštevanju sprememb zakona o dohodnini in izračunanih obrestih. Več na www.dnevnik.si.

Kulturne investicije mesta odložene v prihodnost

Uresničevanje investicij do leta 2015 bo odvisno predvsem od proračunskih možnosti MOL ter uspešnosti kandidiranja za evropska in državna sredstva, piše v občinski strategiji razvoja kulture v obdobju 2012–2015. Med redkimi investicijami, katerih začetek je predviden letos, sta center Rog in Plečnikova hiša. Investitorja za center Rog naj bi bila MOL in javno-zasebni partner, ki ga še ni, računajo tudi na nepovratna sredstva EU. Skupna vrednost projekta, ki naj bi bil končan leta 2015, je 51,4 milijona evrov. Ob zgraditvi centra predvidevajo ustanovitev novega javnega zavoda s tremi glavnimi dejavnostmi: razstavami, centrom kreativnih industrij in produkcijskimi prostori. Za letos je predviden tudi začetek obnove Plečnikove hiše na Karunovi 6. Približno 2,8 milijona vreden projekt, ki je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, naj bi izpeljali prihodnje leto. Predvidena sta restavriranje in obnova sklopa stavb, izvirnih ambientov in muzealij v Plečnikovi hiši, prepoznanih kot kulturna dediščina, z obogatitvijo programa in razširitvijo v del, ki je bil doslej v zasebni lasti. Več na www.delo.si.

Pogodba za začetek gradnje dveh fakultet

Univerza v Ljubljani je podpisala pogodbo s podjetjem SGP Pomgrad za gradnjo novih prostorov fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter fakultete za računalništvo in informatiko. SGP Pomgrad je bil kot najugodnejši ponudnik izbran že konec decembra, vendar je podpis pogodbe preprečila pritožba Gradisa G, ki jo je državna revizijska komisija šele pred kratkim zavrnila. Gradnja omenjenih fakultet je sicer največji projekt v Sloveniji, ki ga sofinancira evropski sklad za regionalni razvoj. Ta je za projekt v skupni vrednosti 116,4 milijona evrov namenila 88 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Delna prenova se obeta tudi medicinski fakulteti, kjer nameravajo zgraditi nov prizidek in tja preseliti inštituta za biokemijo in biologijo celice, ki sta bila doslej v vzhodnem oziroma južnem delu fakultete. Rušenje tega dela se je že začelo, izbrani ponudnik Sekopt pa mora dela dokončati v roku dveh mesecev in pol. Na univerzi projekt ocenjujejo na slabih osem milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.

 

Na mestnih avtobusih brezplačno brskanje po spletu

Potnikom na avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) svojih prenosnikov, pametnih telefonov in tabličnih računalnikov v času vožnje z avtobusom ni treba več spravljati v torbe in žepe, saj si lahko na avtobusih čas med postajami krajšajo z brezplačnim brskanjem po spletu. Štirje avtobusi, opremljeni z brezžično internetno povezavo v sklopu testnega projekta, ki so ga v LPP zasnovali skupaj s Telekomom Slovenije, že vozijo po ljubljanskih ulicah. Brezžični internet je trenutno na voljo na avtobusu, ki iz Ljubljane potnike pripelje na Brnik, na avtobusu s končno postajo na Vrhniki in na dveh mestnih avtobusih. Na vsako vozilo je nameščena WiFi točka, nalepke na zunanji in notranji strani pa potnike opozarjajo, da so na tehnološko naprednem avtobusu. Hkrati se lahko na internet poveže 32 potnikov, brskanje po spletu pa ni časovno omejeno, saj vožnja z ljubljanskim mestnim avtobusom povprečno traja le 15 minut. Več na www.dnevnik.si.

Prvi festival za kolesarske navdušence

Kolesarjenje je prijazno do okolja, koristi zdravju, pomaga izboljšati telesno pripravljenost, ohranjati primerno težo in je cenovno ugoden način prevoza, s katerim se lahko pripelješ praktično do vrat. Tako je večina organizacij in kolesarskih navdušencev v soboto promovirala vožnjo s kolesom na prvem kolesarskem festivalu, ki se je v sklopu akcije Slovenija kolesari 2012 zgodil na Kongresnem trgu. Pomembno vlogo pri načrtovanju kolesarjem prijazne infrastrukture in promocije kolesarjenja je imel v zadnjih štirih letih projekt Civitas Elan, ki pa se bo jeseni zaključil. Na temo, kako narediti mesto spet kolesarjem prijazno, je v okviru festivala potekala tudi okrogla miza na prostem, na kateri so se sogovorniki strinjali, da prometna infrastruktura ne sledi naraščanju kolesarjev. “Mesto ne sporoča ljudem, da bi rado, da kolesarijo,” opaža predsednik Slovenske kolesarske mreže Jernej Tiran. Podžupan Janez Koželj pa je poudaril, da Ljubljana še ni kolesarsko mesto, ampak je na dobri poti k temu, in dodal, da je nova prometna politika prestolnice že pripravljena, kar pa ne pomeni da bo takoj rešila vse težave, saj ni nujno, da se bo izvajala tako hitro, kot bi si želeli. Več na www.dnevnik.si.

Gostinski vrt na Tromostovju bodo oddali staremu najemniku

Na včerajšnji javni dražbi na Magistratu je najvišjo ponudbo za štiriletni najem gostinskega vrta na Prešernovem trgu dal dosedanji najemnik vrta Tromostovje, Husko Hajdarpašić iz podjetja Seam. Občini bo plačal 730.000 evrov. Kot je bilo pričakovati glede na dogajanje na petkovem javnem odpiranju ponudb, sta se javne dražbe udeležila le oba ponudnika, ki sta oddali popolni vlogi, torej podjetji Seam in M & M Turist. Družbo BID so namreč izločili, ker ni vplačala zahtevane desetodstotne varščine, ki je znašala 48.000 evrov. Več na www.delo.si.

Lokali v središču (ni)so zlate jame

Lokali v ljubljanskem mestnem jedru med ljudmi veljajo za dobičkonosne. To bi lahko sklepali tudi po 730.000 evrov težki najemnini, ki jo je mestni občini uspelo iztržiti za štiriletni najem kavarne na Prešernovem trgu. Po drugi strani pa bilance razkrivajo, da večina lokalov v Stari Ljubljani in bližnji okolici že nekaj let lastnikom ne prinaša omembe vrednega dobička, nekateri so celo globoko v rdečih številkah. Več na www.dnevnik.si.

Oddaja lokala na Špici že četrtič neuspešna

Tudi četrti javni razpis za oddajo gostinskega lokala na ljubljanski Špici je padel v vodo. Mestna občina Ljubljana ponovno ni prejela niti ene same ponudbe za najem tega lokala. Na mestnem oddelku za ravnanje z nepremičninami nezanimanje gostincev pripisujejo predvsem nestabilnim gospodarskim razmeram, zaradi katerih podjetja ne želijo tvegati sredstev za nove investicije. Čeprav gostince pri omenjenem razpisu najbolj moti 60.000 evrov visok vložek za ureditev gostinskega lokala po načrtih projektne hiše Arhe, se na mestni občini še vedno niso odločili, da lokal postavijo sami in ga šele nato oddajo v najem. Na oddelku za ravnanje z nepremičninami pojasnjujejo, da bi bila z že postavljenim gostinskim objektom oddaja morda res lažja, saj najemnik ne bi potreboval začetnega kapitala, “vendar tudi to ni zagotovilo, da bo lokal oddan”. Kljub vsemu pa na mestni občini obljubljajo, da bodo še naprej iskali rešitve, kako povečati zanimanje za gostinski lokal na Špici. Dodali so, da bodo proučili trenutne pogoje najema in jih, če se jim bo zdelo potrebno, spremenili. Več na www.dnevnik.si.

 

Špica kot slika mestne in državne ekološke politike

Eno od mestnih kopališč, o katerega oživitvi se govori predvsem v mandatu župana Zorana Jankovića, vendar doslej ni uspela, je tudi Špica. Do leta 1957 so se namreč tam veselo kopali, zdaj pa je plavanje prepovedano že desetletja.  Čeprav v Ljubljanico na Špici v najhujši poletni vročini še danes skoči kak zanesenjak, velja, da kopanje v glavni mestni reki zaradi onesnaženosti ni priporočljivo. Tako je že od konca petdesetih let, ko so industrija in neurejena kanalizacija stanovanjskih hiš reko tako onesnažile, da v njej ni bilo več mogoče plavati. Preden so ju zaprli, sta bili na območju Špice kar dve kopališči, eno na prulski in eno na trnovski strani. Veliko kopališče s 74 kabinami, gostiščem, glasbo in lesenim podom je bilo tudi na rakovniškem bregu med Špico in današnjim gostiščem Livada. Špico so narodno zavedni Ljubljančani zgradili leta 1906 kot odgovor na dogajanje na Livadi. Tamkajšnje kopališče je bilo namreč elitni klub s kopališkim delom in čolnarno, namenjeno predvsem Avstrijcem naklonjeni mestni smetani. Ureditev kopališča v petdesetih so pohvalili tudi arhitekti, ki so v njem prepoznali Plečnikov duh in arhitekturna načela tridesetih let prejšnjega stoletja. Več na www.delo.si.

Vrača se knjižnica pod krošnjami

V zeleno okolje parka Tivoli, parka Tabor, sprehajališča Breg, Petkovškovega nabrežja, trnovske plaže in Ljubljanskega gradu se vrača knjižnica pod krošnjami. Na teh šestih lokacijah bo tako vse do 9. septembra potekalo branje na prostem – večinoma ob koncih tedna, če bo vreme slabo, pa knjižnice pod krošnjami ne bo. Poleg brezplačnega listanja po knjigah iz zbirke, ki so jo s knjižnimi novostmi znova osvežile številne založbe, bo knjižnica pod krošnjami postregla še z raznolikimi spremljevalnimi dogodki. Na trnovski plaži bo denimo bralni azil za mlade, na Bregu pa se bodo zvrstili zanimivi ulični pogovori. Več na www.dnevnik.si.

 

Družinski center v prestolnici šele decembra

Stavba v Mali ulici v središču prestolnice, kjer je nekoč delovala picerija Napoli, že vse od konca minulega leta pospešeno dobiva novo podobo. Ljubljanska mestna občina bo namreč v njej uredila družinski center in po prvotnih načrtih bi morala biti prenova že končana, center pa naj bi začel delovati še ta mesec. Vendar kaže, da izvajalci del ne bodo ujeli dogovorjenih rokov, saj je stavba spomeniško zaščitena in bodo potrebna še dodatna dela, ki jih sprva niso predvideli, to pa bo prenovo podaljšalo kar za pol leta. Družinski center Mala ulica bo deloval v okviru javnega zavoda Mladi zmaji, sodelovale pa naj bi tudi številne druge nevladne organizacije, ki delujejo na področju predšolske vzgoje in izobraževanja. Novi družinski center na stičišču Male in Prečne ulice pa ne bo namenjen samo otrokom in njihovim staršem, poudarjajo na občinskem oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje, temveč bodo v njem potekale tudi kreativno-umetniške delavnice, organizirani bodo pogovori, prireditve za bodoče starše, izvajali pa naj bi tudi nekajurno varstvo za otroke in počitniško varstvo za prvo triado osnovne šole. Več na www.dnevnik.si.

Perspektive mladih v kreativnem sektorju

Skupina mladih slovenskih ustvarjalcev se je zaradi pomanjkanja možnosti po končani izobrazbi združila in lanskega oktobra ustanovila Društvo za ustanavljanje kreativnih zadrug (DUKZ), kjer za začetek delujejo posamezniki s področij oblikovanja, arhitekture, urbanizma, likovnih umetnosti, ekonomije, sociologije in prava. »Ne omejujemo se glede na to s katere smeri smo, naš cilj je, da se naša znanja križajo in da jih pridobivamo eden od drugega. Ena izmed naših članic je študentka psihologije, ki bo pri enem izmed projektov zadolžena za intervjuje, drugače pa skrbi za računovodstvo. Vsega se učimo,« je povedala Petra Očkerl, absolventka sociologije na FDV in ena izmed ustanoviteljic društva. Člani društva naj bi tekom časa vzpostavili fizično infrastrukturo in pridobili organizacijske izkušnje, kar bi mladim ustvarjalcem na začetku poklicne poti nudilo prostor za delo in bivanje. Več na www.mladina.si.

 

Občina vztraja pri prenovi Podmežakle

Danes bo padla odločitev o prihodnjem sodelovanju hokejskega kluba Jesenice v ligi Ebel. Čeprav so možnosti za obstanek minimalne in je usoda kluba tudi sicer zelo negotova, na občini ne dvomijo o upravičenosti nadaljevanja 9, 5 milijonov evrov vredne prenove športne dvorane Podmežakla. Prav sodelovanje prvega jeseniškega moštva na visoki ravni lige Ebel leta 2007 je namreč občino spodbudilo, da se je lotila prenove, dodatno spodbudo in priložnost za obnovo so v občinski upravi videli tudi v organizaciji predtekmovalne skupine evropskega prvenstva v košarki. Predvsem prvi razlog je zaradi negotovega nadaljnjega sodelovanja HK Jesenice v ligi Ebel izgubil prepričljivost, evropsko prvenstvo v košarki pa bo enkraten dogodek, ki ne bo zagotavljal dolgoročne zasedenosti dvorane, s katero bi upravičili smiselnost prenove. Več na www.delo.si.

 

Z umazanijo do občinske meje in nazaj

Kanalizacija v vaseh na obrobju Sorškega polja med Kranjem in Škofjo Loko že desetletja predstavlja ekološki problem za Mestno občino Kranj. Zdaj bo občina s projektom Gorki v teh vaseh in večjih naseljih Bitnje in Žabnica uredila kanalizacijo. Za naložbo, ki predvideva tudi povečanje zmogljivosti kranjske čistilne naprave, nameravajo pridobiti evropska sredstva. Občane so povabili na predstavitve načrtov, ki so v preteklosti velikokrat zastali zaradi nepripravljenosti lastnikov zemljišč, da bi kanalizacija potekala po njihovih zemljiščih. Zdaj naj bi se del lotili bolj racionalno in kanalizacijske cevi poskušali v večji meri speljati ob obstoječih lokalnih cestah. Ker bo za milijonske naložbe na področju komunale v kranjski občini potrebna izdatna pomoč Evropske unije, so morali vodilni na občini tudi evropske strokovnjake prepričati o nesmislu, ki je postal edina rešitev za ureditev kanalizacijskega omrežja na obrobju Sorškega polja. Več na www.dnevnik.si.

 

Snaga ne bo več upravljala Zavetišča Maribor

Upravno sodišče je v sporu med mariborskim županom Francem Kanglerjem in celjsko Mačjo hišo razsodilo v prid slednje. To pomeni, da je odločitev, kdo bo dobil koncesijo za izvajanje javne službe zavetišča za zapuščene živali, znova v Kanglerjevih rokah. Zapleti s podelitvijo koncesije so lansko jesen v javnosti zbudile precejšnje zanimanje. Občinska komisija se je namreč med tremi ponudniki odločila za javno podjetje Snaga, čeprav to ni oddalo najugodnejše ponudbe in ni imelo nobenih izkušenj z upravljanjem z zavetišči za živali. Ponudba Mačje hiše je bila najugodnejša s kar četrtino nižjo ceno. Več na www.delo.si.

Rekordi Trga Leona Štuklja

Koga razen davkoplačevalce bo stala nova preobleka Trga Leona Štuklja, ki nosi visoko tveganje za nezakonitost? Četudi je obnova Trga Leona Štuklja, mariborskega mestnega trga med bankami, Cityjem in Večerom, že davno končana, naložba Mestne občine Maribor še vedno ni očiščena svojih rekordov. Rekordov nepravilnosti. Številne spodrsljaje je prepoznala tudi občinska Služba notranje revizije, ki jo vodi Marjeta Štrus. V dokumentu, do katerega se je dokopal Večer, navaja plačila za še neopravljene storitve, neupoštevanje načel javnega naročanja, učinkovitosti, gospodarnosti… Več na www.vecer.com.

Avtobusna postaja bo videonadzorovana

Ivan Hajnšek, direktor javnega gospodarskega zavoda Marprom, ki od 1. decembra lani upravlja in vzdržuje Avtobusno postajo Maribor, je prepričan, da je mariborska postaja ena lepših v Sloveniji. Odkar ji gospodari, sta čistoča in urejenost na dobrem nivoju, pravi, da sliši pohvale potnikov. Kmalu se obeta še novost za večjo varnost, saj bo celotno območje postaje pod videonadzorom, je včeraj naznanil Hajnšek, nekoč tudi prodajalec kamer. Več na www.vecer.com.

V bivšem Lovcu bo Hōlblov radijski muzej

Nekdanja znana trgovina Lovec v Tyrševi 6, ki je zaprta že več kot eno leto, bo kmalu zaživela v novi podobi. Od februarja letos jo namreč prenavlja direktor in lastnik Radia City Mišo Hōlbl, ki je poslovne prostore v velikosti 87,87 kvadratnega metra od mariborske občine dobil v brezplačni najem do leta 2023. Pravzaprav je bila v konkretnem primeru sklenjena tripartitna pogodba med občino, Radiem City in Zavodom Maribor 2012, z namenom, da Hōlbl v teh prostorih izvede projekt Radijski muzej v okviru Evropske prestolnice kulture (programski sklop Ključi mesta). Več na www.vecer.com.

Maribor, mladim prijazna občina

Mestna občina Maribor (MOM) je minuli petek v Cankarjevem domu v Ljubljani tudi uradno postala prejemnica certifikata Mladim prijazna občina, ki ji ga je podelil vodilni partner konzorcija Mladi odpiramo prostor Mladinski svet Ajdovščina pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Tūrka. Podelitve se je udeležila podžupanja Astrid Bah. Certifikat je priznanje lokalnim skupnostim, ki uspešno izvajajo ukrepe s področja vertikalnih in horizontalnih mladinskih politik. Več na www.vecer.com.

Mladibor za ustvarjalnost mladih

S cirkuško ulično parado v središču mesta in postavitvijo dveh domiselnih instalacij se je včeraj pričel festival Mladibor, na katerem bodo predstavljene vse novosti, ki so se jih učenci in dijaki naučili na večmesečnih Mladiborovih delavnicah. Glavna organizatorja festivala, ki se bo zaključil v četrtek, 24. maja, sta II. gimnazija Maribor in ljubljanski zavod Bunker – Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev. Več na www.vecer.com.

V Piranu vrata odprla prenovljena stavba Mestne galerije Piran

Minuli petek je v sončnem Piranu ob končani prenovi Mestne galerije Piran potekalo svečano odprtje prenovljene stavbe. Nameni rekonstrukcije so bili zaščita in ohranitev kulturnega spomenika, celostna statična utrditev močno razpokanega objekta ter obenem posodobitev galerije s pridobitvijo dodatnih galerijskih površin na račun prej slabo izkoriščenega podstrešja in ohranitev mestne kavarne. Želje občine in galeristov je mojstrsko povzel arhitekt prof. Podrecca, ki je galerijo zasnoval kot dvonadstropni odprti notranji prostor z ločnim rebričastim stropom razstavnega prostora, s čimer so pridobili dodatne razstavne površine in hkrati omogočili postavitev večjih umetniških del. Objekt kot rdeča nit povezuje novo centralno stopnišče, ki se razteza od pritličja, kjer sta predvideni kavarna ter vhodna avla z recepcijo in garderobo, skozi dve etaži razstavnih prostorov. Več na www.dnevnik.si.

Kadrovska stanovanja brez razpisa

Podobno kot v piranski občini tudi v Kopru podeljujejo kadrovska stanovanja (tudi) mimo javnega razpisa. Vseh 33 je trenutno zasedenih. Že pred prihodom nove oblasti so oddali tudi vseh osem izolskih službenih stanovanj. Za razliko od sosedov pa v Izoli izbirajo najemnike prek javnega razpisa. Več na www.primorske.si.

Izola bo bogatejša še za eno tržnico

2. junija bo v Drevoredu 1. maja v Izoli zaživela domača tržnica z lokalnimi kmetijskimi pridelki, ki jih bodo domačini in gostje lahko kupovali vsako soboto. Na včerajšnji novinarski konferenci sta izolski župan Igor Kolenc in direktor Turističnega združenja Izola Danilo Markočič predstavila kako se uresničuje projekt Kilometer nič, ki ga je septembra lani podpisalo deset predstavnikov izolskih hotelirjev, gostincev in ponudnikov domačih izdelkov. V okviru Kilometra nič sta še projekta Pozabljeni okusi Istre, kjer lahko gostje različnih lokalov vsak prvi torek v mesecu okušajo jedi pripravljene po starih receptih in Zjutraj v morju, opoldne na krožniku. Junija pa bodo ponudbo še dodatno popestrili z odprtjem tržnice z domačimi kmetijskimi presežki. Več na www.primorske.si.

V Vipolžah in Kozani se prihodnje leto obeta veliko gradbišče

Občna Brda namerava v Vipolžah in Kozani, dveh večjih briških vaseh, obnoviti že precej dotrajano vodovodno omrežje, potem ko je tudi tja v okviru tako imenovanega projekta Mrzlek “pripeljala” boljšo pitno vodo. S tem bi izboljšali oskrbo z vodo za skoraj 870 krajanov, izboljšali požarno varnost in hkrati pogoje za razvoj dejavnosti v obeh vaseh, kar je toliko bolj pomembno zato, ker naj bi v vipolškem gradu nekoč deloval izobraževalno-kongresni center, zmanjšali izgube vode iz cevi in izboljšali tudi prometno varnost, saj puščanje vode ponekod uničuje cestišče glavne ceste. Nameravajo obnoviti kar približno 4,4 kilometra vodovodnega omrežja vse od roba Šmartnega do mostu čez potok Birša pod Vipolžami. Cevi bodo torej postavljali po dokaj dolgem grebenu, po katerem sta razpotegnjeni obe vasi. Več na www.primorske.si.

 

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri