V Združenju občin Slovenije so opozorili na občutno znižanje glavarine z zakonom za uravnoteženje javnih financ. Glavarina bo po tem zakonu znašala 543 evra na prebivalca, kar je več kot 10 odstotkov manj, kot določa zakon o financiranju občin. Predsednik združenja Robert Smrdelj je poudaril, da so občine zaradi tega na leto prikrajšane kar za 100 milijonov evrov. Župani so pripravili celo vrsto predlogov, s katerimi želijo olajšati varčevanje lokalnih skupnosti. Izpostavili so predlog za odpravo zamrznitev cen komunalnih storitev, tako da bi lahko lažje podražili položnice, povečanje fleksibilnosti zaposlovanja v javni upravi, možnost nagrajevanja dobrih kadrov, odpravo sistemskih ovir za nove investicije, fleksibilnost pri prodaji zemljišč v industrijskih conah in še bi lahko naštevali. Več na www.dnevnik.si.
Nepremičninski davek grožnja tudi za gradbince v stečaju
Zaradi uvedbe protikriznega nepremičninskega davka, ki bo prizadel lastnike nepremičnin, skupaj vrednih več kot milijon evrov, je završalo med stanovanjskimi skladi in tudi stečajnimi upravitelji propadlih gradbenih podjetij. Še vedno namreč ni povsem jasno, kdo naj bi dejansko prispeval 160 milijonov evrov, kolikor si letno od navedenega davka obetajo na ministrstvu za finance. Vrednost stanovanj ljubljanskega sklada presega 200 milijonov evrov, kar pomeni, da bi sklad letno plačal dva milijona evrov davka. Več na www.dnevnik.si.
Prodaja stanovanj v Celovških dvorih tokrat nekoliko drugače
Potem ko je prodaja prvih 52 stanovanj v Celovških dvorih razočarala, saj je stečajni upravitelj družbe Vegrad AM Bojan Klenovšek prodal zgolj dve stanovanji, se sedaj pripravljajo na novo prodajo. Tokrat bo naprodaj nekaj več kot 300 stanovanj. Ker se zbiranje zavezujočih ponudb, pri katerih so morali kupci že vplačati tudi aro, ni obneslo, bo stečajni upravitelj prazna stanovanja sedaj prodal na drugačen način, s katerim soglaša tudi največja upnica Vegrad AM Nova Ljubljanska banka. Več na www.dnevnik.si.
Sporna stanovanja v Polju in Šiški
Načrtovana gradnja stanovanj za mlade družine v Polju in dveh stolpnic namesto hotela ob Celovških dvorih sta bili glavni vsebinski in najbolj sporni točki ponedeljkove izredne seje odbora za urejanje prostora in urbanizem, povezane s spremembami izvedbenega dela OPN MOL. Predsednik odbora Janez Koželj je že v uvodu dal vedeti, da je izredno sejo sklical zato, da ne bi bila obremenjena z nobeno drugo točko dnevnega reda kot s pripombami in pobudami k izvedbenemu delu OPN MOL in da si je želel »strokovne in ne politične seje«. Dodal je še, da ni navdušen nad navzočnostjo novinarja. Potem ko je Koželj predstavil glavne vsebinske pripombe in pobude z nedavne javne razprave na GR o spremembah in dopolnitvah izvedbenega dela OPN MOL, je člane odbora prosil, naj predstavijo svoje pripombe in ne »pogrevajo« vročih tem, ki so jih te dni polni časopisi. Poziv je izzvenel v prazno, saj so skoraj dve uri govorili le o najbolj spornih gradnjah stanovanj v Polju in ob Celovških dvorih.
Premalo domiselnosti pri oživljanju območij
V osrednjem delu države je v dvajsetih občinah 49 degradiranih območij na skupno 246,6 hektara. Po površini jih je največ v Ribnici, Kamniku in Domžalah. V Ljubljani jih je enajst na 25 hektarih površine, pri čemer je degradiranost največkrat posledica industrijske dejavnosti. To je pokazala raziskava v okviru ciljnega raziskovalnega programa Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostnorazvojna priložnost Slovenije, katere del o degradiranih območjih končujejo strokovnjaki oddelka za geografijo na ljubljanski filozofski fakulteti pod vodstvom dr. Metke Špes. Pri njihovem popisu je sodelovalo tudi sto študentov geografije, ki so obiskali vse slovenske občine, nato pa s posebnimi šifranti in posebej za raziskavo pripravljeno aplikacijo Geopedija popisovali in vnašali območja iz vse države. Tako je nastala prva tovrstna evidenca pri nas.
Evropa cinca z denarjem za Stožice
Minister za gospodarstvo Radovan Žerjav je včeraj presenetil z izjavo, da bo država mogoče ostala brez 6,4 milijona evrov evropskih sredstev, ki jih je ministrstvo za šolstvo in šport leta 2010 Mestni občini Ljubljana z javnim razpisom dodelilo za športni park Stožice. Vzrok naj bi bil diskriminatoren javni razpis, je povedal Žerjav. Na gospodarskem ministrstvu so razložili, da je država morala v skladu s pravili pri črpanju evropskih sredstev najprej sama založiti celotno vrednost razpisa, nato pa na evropsko komisijo poslala vso dokumentacijo in zahtevek, da jim komisija povrne 85 odstotkov vrednosti, kar znaša 6,4 milijona evrov. Na ministrstvu so še pojasnili, da evropska komisija dokončne odločitve še ni sprejela, je pa evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn Žerjava že obvestil, da imajo težave s tem zahtevkom. Več na www.dnevnik.si.
Madžarski Wizz Air se vrača na brniško letališče
Največji nizkocenovni ponudnik letalskega prometa v srednji in vzhodni Evropi, madžarski Wizz Air, se po štiriletnem premoru spet vrača na Letališče Jožeta Pučnika. Predstavnica Aerodroma Ljubljana Brigita Zorec nam je povedala, da madžarski nizkocenovnik načrtuje dolgoročno sodelovanje. Prvi povezavi z Ljubljano, ki je v zadnjem času utrpela številne izgube destinacij, bosta belgijski Charleroi in angleški Luton. Wizz Air bo lete v Charleroi, ki je okoli 60 kilometrov južno od Bruslja, začel 29. oktobra, na mednarodno letališče Luton, ki je od Londona oddaljeno okoli 56 kilometrov, pa en dan kasneje, se pravi 30. oktobra. Več na www.dnevnik.si.
Stoletje in četrt stare cevi pod Ljubljano
Na današnji dan, natanko pred 122 leti je po vodnih pipah Ljubljančanov prvič pritekla tekoča voda. Približno 600 od takratnih 950 hiš je bilo povezanih s šele vzpostavljenim vodovodnim omrežjem s črpališčem v Klečah. Stoletje in četrt kasneje je to isto črpališče še vedno osrednji vir vode za Ljubljančane, saj tam načrpajo 65 odstotkov porabljene vode. Le statistika se je z leti malce spremenila. Prvotni sistem 27 kilometrov cevi se je do danes razrasel na več kot 1100 kilometrov, na njega je povezanih več kot 300.000 prebivalcev Ljubljane ter okoliških občin in namesto iz štirih vodnjakov vodo v Klečah danes črpajo iz sedemnajstih. Parne črpalke so nadomestile električne. Stavba vodarne v Klečah, kjer so napeljane še vedno delujoče cevi iz leta 1889, ki so spojene s kot grozd debelimi neti, je spomeniško zaščitena. Več na www.dnevnik.si.
Do poletja trije novi ljubljanski hoteli
Aprila so po podatkih Turizma Ljubljana v prestolnici zabeležili 16 odstotkov več nočitev kot v lanskem aprilu in v času, ko ljubljanski turizem cveti, bo do poletja prestolnica dobila še tri nove hotele. Prvi bo luksuzni Plaza Hotel Ljubljana s štirimi zvezdicami v nakupovalnem središču BTC, ki bo ponudbo povečal z 208 sobami, 28 suitami in šestimi sobami za seminarje. Poleg tega bo predvidoma tudi junija odprl vrata Vander Urbani Resort s 16 sobami, ki stoji ob kavarni Maček na obrežju Ljubljanice in ima prav tako štiri zvezdice. Na Tržaški cesti pa nastaja še G Design Hotel s tremi zvezdicami, ki bo imel 22 nadstandardno velikih sob, konferenčno dvorano in na vrhu teraso za sončenje. Več na www.dnevnik.si.
Novi smetnjaki in predvidoma višje položnice
V ponedeljek bodo Snagini delavci začeli Ljubljančanom razdeljevati dodatne zabojnike za embalažo. Kar dva dodatna zabojnika bodo, kot smo v Dnevniku že poročali, nastavili v klet vsakega bloka, pred vsako podjetje, šolo, vrtec, zdravstveni dom in pred vsako stanovanjsko hišo. Predvidoma novembra pa bo družba razdelila še dodatne zabojnike za papir. Toda bolj kot število zabojnikov, kamor bodo razvrščali svoje smeti, bodo Ljubljančani občutili spremembe v urniku odvoza odpadkov. Več na www.dnevnik.si.
Avtodomarje po žepu že na parkirišču
Le še okoli mesec dni nas loči od začetka poletne dopustniške sezone, ko se bo čez Slovenijo tako kot vsako leto peljala tudi množica avtodomov. Za tiste, ki bi se odločili za kratek postanek v Ljubljani, je občina pripravila vse prej kot mamljivo ponudbo na štirih parkiriščih za avtodome v mestu: parkirnino 3,6 evra na uro. Da je parkiranje za avtodome v Ljubljani slabo urejeno, že dlje časa opozarja tudi Rok Vizovišek, urednik revije Avto-dom. “Osrednji problem v Ljubljani je po mojem mnenju ta, da se avtodomarje preveč sili k ustavljanju v kampih. Toda čar avtodomarstva je ravno v tem, da se na hitro zadržiš na neki lokaciji in si po ogledu že na poti drugam. Gotovo jim ni do tega, da se ustavijo v kampu na obrobju mesta in tam obtičijo nekaj dni.” Več na www.dnevnik.si.
Meščani si želijo bolj aktivne redarje
Čeprav verjetno vsi negodujemo nad redarji, posebno takrat, ko so njihova obvestila redarstva namenjena prav nam, pa se mnogi Ljubljančani hudujejo nad tem, da je redarjev na določenih delih Ljubljane – premalo. Prav njihova neprisotnost jim povzroča težave. Na četrtni skupnosti Center so v minulih letih na Mestno občino Ljubljana naslovili več pobud, naj končno uredi divje parkiranje na območju Prul in parkirni kaos odpravi s postavitvijo parkomatov, je povedal nekdanji predsednik četrtne skupnosti Center Goran Iskrić. Znak za plačljive parkirne površine je na Prulah stal že več kot dve leti, ko so na mestni občini ob koncu lanskega leta končno postavili tudi parkomate in jih z začetkom letošnjega leta aktivirali. Toda če so prej tamkajšnji stanovalci negodovali nad divjim parkiranjem dnevnih migrantom, postavitev parkomatov situacije pravzaprav ni izboljšala, pravijo stanovalci. Več na www.dnevnik.si.
Na ogled kamniški prostorski načrt
Od jutri do 19. junija bosta na občini Kamnik na ogled dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta in okoljsko poročilo. Svoje pripombe in predloge na osnutek načrta lahko do konca javne razgrnitve podajo vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki, ki si lahko osnutek ogledajo v drugem nadstropju občine vsak delovni dan med 8. in 15. uro, v sredo tudi popoldne, v petek pa do 13. ure. Gradivo bo v času javne razgrnitve v digitalni obliki objavljeno tudi na spletni strani občine na povezavi http://www.kamnik.si/obcinski-prostorski-nacrt. Ogled posameznih delov dopolnjenega osnutka in povzetek okoljskega poročila, ki se nanašajo na območje posamezne krajevne skupnosti, bo mogoč tudi na sedežih posameznih krajevnih skupnosti. Več na www.dnevnik.si.
Zakulisni boj za mrtvo kranjsko gledališče
Z izdatno pomočjo evropskih sredstev so dve leti po zastavljenem roku zgradili “kranjske Križanke” oziroma poletno gledališče pri gradu Khislstein v samem starem jedru mesta. Toda sedeži so prazni, oder sameva, živahno je le v “zakulisju” tega projekta. Trenutno namreč poteka boj za to, kdo bo oblikoval program in vsebino novega kulturnega prizorišča. Oblast župana Damijana Perneta je pogodbo sklenila z zavodom Art center, ki je v lasti zavoda Center mladih. Vse skupaj pa je bilo močno povezano z Mladimi za Kranj, ki so leta 2006 s Pernetom osvojili oblast in Kranju vladali štiri leta. Pogodba o oblikovanju programa in tehničnem upravljanju je bila podpisana leta 2010, ko naj bi bilo poletno gledališče po prvotnih načrtih tudi gotovo. Dejansko je uporabno dovoljenje dobilo šele konec lanskega leta, a sameva še zdaj. Več na www.dnevnik.si.
Jeseničani še nekaj časa ne bodo imeli tržnice
Zgornjesavci še vsaj do jeseni ne bodo mogli kupovati sveže zelenjave, sadja ter mlečnih in mesnih izdelkov v povsem novi, a še neopremljeni jeseniški tržnici na Stari Savi. Občina je za obnovo namenila pet milijonov evrov, od tega je pridobila 3,2 milijona evrov evropskega denarja. Ob začetku prenove ene od hal bivše železarne leta 2010 je župan Jesenic Tomaž Tom Mencinger napovedal odprtje tržnice za marec 2011. Občina je potem prek razpisa neuspešno iskala koncesionarja, na ponovljenem razpisu pa izbrala podjetje Robissec podjetnika Roberta Babiča, ki pa je letos marca odstopil od podpisa koncesijske pogodbe. Zdaj so sicer končno dobili vsa potrebna dovoljenja, a morajo tržnico še opremiti in ponoviti razpis za izbiro koncesionarja. Vmes pa bo občinski svet spreminjal odlok o koncesiji, saj bodo vanj vnesli še nekatera zemljišča, ki pravzaprav še vedno niso v lasti občine. Za zdaj je lastnik teh spornih zemljišč prav prej omenjeni Robi Babič, občina pa je sprožila postopek razlastitve. Več kot dovolj dejstev, ki kažejo na to, da so napovedi, da bi tržnico morda odprli konec poletja, se pravi poldrugo leto od prve napovedi, precej optimistične. Več na www.dnevnik.si.
V Vrtcu Tezno, na Osnovni šoli Martina Konšaka in v Domu starejših občanov Tezno so predstavili program in voden ogled po izobraževalno-rekreacijskih vrtovih, ki služijo kot primer dobre prakse izrabe površin, obenem pa so namenjeni za dodatne aktivnosti učencev, otrok in drugih uporabnikov. Ureditev vrtov in zasaditvenih načrtov je del programa za urbano vrtnarstvo iz sklopa Urbanih brazd, kjer si preko vzpostavljanja mikromodela trajne lokalne preskrbe v Mariboru prizadevajo povečati izrazito nizko stopnjo samopreskrbe v Sloveniji. Več na www.vecer.com.
Na temeljni kamen čakali tri leta
S slovesnim polaganjem temeljnega kamna so v Brežicah tudi uradno začeli graditi nov dom upokojencev, ki bo nadomestil dotrajan in neustrezen dom iz leta 1979, v katerem so kljub drugačnim standardom prevladovale štiriposteljne sobe. S tem so prekinili triletno čakanje na odločitev ministrstva za družino, delo in socialne zadeve, ki se v okviru prejšnje vlade ni znalo opredeliti do vključevanja zasebnega kapitala v gradnjo objektov javnih zavodov. Več na www.dnevnik.si.
Žerjav: Koroška potrebuje hitro cesto
Na srečanju s koroškimi gospodarstveniki je minister za gospodarstvo Radovan Žerjav pojasnil več vladnih ukrepov za rast gospodarstva, s katerimi »želimo dajati signale, predvsem navzven, da hočemo tuje investicije in da je za Slovenijo pomemben tuji kapital«. Naložbo v Metalu Ravne je označil za pomembno investicijo za Koroško in Slovenijo: »Plačal jo je tuji investitor, kar je dokaz, da se tujih vlagateljev ni treba bati in da lahko prevzamejo del zagona slovenskega gospodarstva in gospodarske rasti.« Radovan Žerjav je poudaril, da je nujno čim prej najti rešitev za ostanke Preventa. »Imam informacije, da so poleg Boxmarka tudi drugi interesenti, ki bi odprli nova delovna mesta, in ne razumem, zakaj tako dolgo čakamo.« Hitrejše postopke sicer ovira tudi insolvenčna zakonodaja, ki pa se že spreminja.
Vlada klesti tudi sanacijo Mežiške doline
Kako močno bodo ukrepi posegli v življenja državljanov, v teh dneh spoznavajo tudi v Mežiški dolini, kjer so leta 2007 začeli uspešno izvajati sanacijski program za odpravo posledic onesnaženja s težkimi kovinami. V letošnjem predlogu rebalansa proračuna je namreč za sanacijo predvidenih le 600.000 namesto milijona evrov. Zato sta občini Črna in Mežica skupaj z Zavodom za zdravstveno varstvo Ravne kot izvajalcem programa na ministrstvo za kmetijstvo in okolje naslovili protestno pismo. V njem opozarjajo odgovorne na nepopravljivo škodo, ki bo nastala, če bi opustili programe, namenjene zdravju ljudi v tej dolini. Več na www.dnevnik.si.
Sredstva EU za vodovod na Obali
Gospodarsko ministrstvo je izdalo odločbo o dodelitvi sredstev za projekt hidravlične izboljšave vodovodnega sistema v občinah Koper, Izola in Piran. Projektu, ki bo izboljšal oskrbo s pitno vodo in bo končan predvidoma decembra 2014, bodo namenili 7,2 milijona evrov iz evropskega kohezijskega sklada. Kot so sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, bodo v okviru projekta, ki je skupno vreden 12,5 milijona evrov, zgradili okoli 21 kilometrov primarnih vodovodov ter nadgradili dva vodohrana in enega dogradili. Tako bodo več kot 55.000 prebivalcem zagotovili boljšo in varnejšo oskrbo s pitno vodo, zmanjšala se bo odvisnost od dobavljanja vode iz sosednje Hrvaške, odpravili pa bodo tudi vodne izgube in lome cevovodov. Več na www.dnevnik.si.
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk je včeraj uradno sporočil, da je strokovni odbor ICOMOS, ki za Unesco pripravlja strokovno poročilo o vpisih na seznam svetovne dediščine, dal pozitivno oceno za vpis rudnikov Almaden (Španija) in Idrija na ta seznam. A to še ni čas za praznovanje. O dejanskem vpisu rudarskih mest bo konec junija oziroma v začetku julija na zasedanju v Sankt Peterburgu odločala generalna skupščina Unesca. Spomnimo, da so vpis Idrije skupaj s še drugimi partnerji pred samim koncem odložili že dvakrat. Več na www.dnevnik.si.
Nova poslovna cona bo “trajnostna”
Z denarjem Evropske unije dobiva te dni zadnje poteze študija izvedljivosti eko-poslovne cone Sežana. Če bo v prihodnjih letih zaživela, bo na 23 hektarih površin nudila prostor inovativnim in zelenim tehnologijam z visoko dodano vrednostjo. Prva podjetja bodo tu morda že leta 2015 – če bo občina Sežana do takrat sprejela občinski prostorski načrt in občinski podrobni prostorski načrt, če bodo zemljišča komunalno opremljena in če se bodo našli investitorji. Za razliko od večine obstoječih con, ki so bile zasnovane z željo po čim večji proizvodni učinkovitosti in dobičku, bo tokrat zelo pomemben tudi okoljski vidik. “Mednarodni projekt SEPA – Trajnostne in opremljene proizvodne cone – želi v sedmih državah srednje in jugovzhodne Evrope ozaveščati vse vpletene, da je mogoče poleg klasičnih, dosedanjih poslovnih con z asfaltno ali pa betonsko podlago, pristopiti k istemu cilju bolj trajnostno,” je ob zadnjem sestanku upravnega odbora projekta včeraj v Lipici dejal direktor sežanskega Inkubatorja Stojan Gorup. Več na www.primorske.si.
Delavci Javnega podjetja Komunala Izola so začeli urejati park pri Svetilniku. Urejanja so se lotili v okviru rednih vzdrževalnih del. Obnovili bodo namakalni sistem in zasadili manjkajoče rastline. Če bo vreme dopuščalo, bodo dela končali predvidoma do konca maja. Po tem se bodo lotili urejanja kamnite podlage na promenadi do plaže. Več na www.primorske.si.
Nova soseska: 67 stanovanj v treh stolpičih, z gretjem iz temeljev
Konec maja se bodo prvi kupci lahko vselili v stanovanja v naselju 15. maj v Kopru. Sosesko so uradno odprli včeraj. Od 67 stanovanj v treh stolpičih jih je investitor SGP Pomgrad prodal več kot četrtino, približno polovica pa je rezerviranih. Po podatkih investitorja so več kot četrtino stanovanj že prodali, več kot polovica pa je rezerviranih. “Večina kupcev je domačinov, oziroma so iz primorske regije. Tudi to potrjuje, da smo naselje dobro vključili v okolico,” pravi vodja gradnje Kristian Ravnič. Več na www.primorske.si.
Eda je skoraj prazna, a so še optimisti
Kavarna Rusjan v pritličju Eda centra je dobrodošla poživitev za mesto, notranjost stavbe pa ostaja večinoma prazna. Kriva naj bi bila kriza, pravijo v Euroinvestu, kjer ne zanikajo likvidnostnih težav. “Zaenkrat pa jih uspešno rešujemo,” pravi direktor Radoš Pavlovič. Prepričan je, da bodo “Edo” zapolnili, a žal kasneje, kot so pričakovali. Več na www.primorske.si.
Kolesarjenje: tudi ekološka, poceni in hitra rešitev prevoza
Ne le pohodi in tekaške preizkušnje, s pomladjo so se začele tudi številne kolesarske prireditve. Skoraj vsak konec tedna se bodo vse do konca septembra zvrstile v domala vsakem slovenskem kraju in zagotovo vnovič dokazale, da smo v deželi na sončni strani Alp veliki navdušenci nad poganjanjem pedal. Naj bo kot oblika prevoza na delo, ekološka ozaveščenost glede bencinskih hlapov ali rekreacija – kolesarjenje je vedno “in”. V Sloveniji prodaja koles v zadnjih letih stagnira. Kolesarji še vedno največ posegamo po kolesih, s katerimi se vozimo po urejenih poteh in cestah, zato treking kolesa in cestna kolesa povečujejo svoj delež v primerjavi s klasičnimi kolesi MTB. Več na www.dnevnik.si.
Maribor bo v četrtek 31.5.2012 doživel časovni preskok… Bodite del največje simulacije prometa in skupaj z nami dokažite mestnim oblastem, da je kolesarski promet smer nadaljnjega razvoja. Avtomobili so preteklost. Več na www.kolesarji.org.
