Dnevnik je včeraj poročal, da po mnenju Vlade odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč hromijo nove naložbe. Ukrep je uvedel lani sprejeti Zakon o kmetijskih zemljiščih, da bi z njim obvaroval kmetijsko zemljo pred pozidavo. Kot piše Dnevnik je »Pahorjeva vlada potrebovala kar tri leta, preden ji je uspelo lani uveljavljeno novelo zakona o kmetijskih zemljiščih spraviti skozi parlament, saj je sprva ‘pozabila’ za mnenje povprašati strokovnjake. Enako zdaj počne Janševa vlada, ki pripravlja politične spremembe zemljiškega zakona, diktirajo pa jih župani.«
Zakonske rešitve so bile po kritičnem odzivu stroke, zlasti skupine Odgovorno do prostora!, na prvi predlog zakona kasneje pripravljene v sodelovanju s strokovnjaki iz prakse in so v široki strokovni javnosti obveljale za dobro domišljene. Odškodnine za spremembo namembnosti so varstveni ukrep, imajo pa v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Politiko urejanja prostora tudi vlogo orodja za preusmerjanje gradnje in razvoja v naselja in degradirana območja.
Dr. Borut Vrščaj, strokovnjak za kmetijska zemljišča na Kmetijskem inštitutu Slovenije, je po pisanju Dnevnika prepričan, da bi bistveno znižanje odškodnine ‘povozilo’ lani sprejeti zakon in bi bilo tudi v nasprotju s prakso v državah, kjer so uvedli primerljive zneske nadomestila zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Predlog, da bi se odškodnina odmerjala le za zemljišča, ki so ocenjena z več kot 40 bonitetnimi točkami, pa po Vrščajevem mnenju kar kliče k izogibanju plačevanja odškodnine in prirejanju podatkov.
Pričakovanja nove vlade, da bi odpustki pri odškodninah spodbudili razvoj novih obrtnih in poslovnih con so v sedanjih gospodarskih razmerah nerealna, glede na stanje v prostoru pa tudi tvegana, saj bi odpustki zelo verjetno koristili predvsem individualnim graditeljem in tako podpirali predvsem negativni trend suburbanizacije ter prostorsko potratne in dolgoročno za državo in občine zelo drage razpršene stanovanjske gradnje.
Dnevnik navaja še bivšega ministra Židana, ki obžaluje, da koalicija na pogovore o novih spremembah zakona ni povabila opozicijskih strank in strokovne javnosti. Želi si, »da bi bilo o strateških usmeritvah doseženo široko politično soglasje, ki se ne bi spreminjalo vsake štiri leta.«
