Izbrana je nova zasnova nove osrednje knjižnice

Bevk Perović arhitekti zmagali na arhitekturnem natečaju za NUK II

Slovenska arhitekturna zbornica je objavila nagrajence razpisa za NUK II. Prvo nagrado si je prislužil avtorski tim Bevk Perović. Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je objavila nagrajence zaključenega razpisa za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za objekt s pripadajočo zunanjo ureditvijo »Narodna in univerzitetna knjižnica NUK II«. Prvo nagrado na natečaju so dodelili avtorskemu timu Bevk Perović arhitekti (Matija Bevk, Vasa J. Perović, Blaž Goričan, Tina Marn, Ida Sedušak, Irene Salord, Andrej Ukmar, Jure Kozin, Jožef Kalčik, Urban Petranovič, Radim Louda, Davor Počivašek). Nagrada je vredna 36.000 evrov. Več na www.delo.si.

NUK II: projekt izbran, kdaj se bo gradnja začela, še ni znano

Na natečaj je prispelo 120 projektnih predlogov, od tega skoraj polovica iz tujine. Izbran je bil projekt biroja Bevk Perović. Potem ko je bil z odločitvijo vlade preklican dve desetletji star arhitekturni projekt Nuk II arhitekta Marka Mušiča in konec leta 2011 za knjižnico razpisan javni mednarodni natečaj, je mednarodna ocenjevalna komisija izbrala projekt arhitekturnega biroja Bevk Perović. Na najpomembnejši arhitekturni­ natečaj v samostojni Sloveniji je prispelo kar 120 elaboratov, od tega skoraj polovica iz tujine, izbira nagrajenih in odkupljenih natečajnih projektov pa kaže, da je bil natečaj uspešen. Z njim so si želeli priti do arhitekturne rešitve, ki bi s spoštljivim odnosom in z vključevanjem kulturne dediščine v prostor vnesla novo arhitekturno kakovost s prepoznavnim značajem. Komisija je ocenila, da bo Ljubljana in z njo država s prvonagrajenim projektom dobila sodoben, tehnološko moderen in uporabno fleksibilen objekt knjižnice na visoki arhitekturno-urbanistični ravni, ki obenem spoštuje kulturno dediščino. Več na www.delo.si.

Namesto parkirišča nekoč znamenitost

Parkirišče na križišču Zoisove in Emonske ceste se bo nekoč umaknilo arhitekturni viziji nove univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki jo je ustvaril avtorski tim Bevk Perović arhitekti. Njegovo arhitekturno rešitev za knjižnico, znano tudi kot NUK II, je mednarodna strokovna komisija med 120 prispelimi elaborati okronala za najboljšo in ji podelila nagrado v višini 36.000 evrov. Eden od avtorjev prvouvrščenega projekta Matija Bevk je odkril, da je bila zanje priprava natečajnega predloga velik izziv, saj so se ves čas zavedali, “da gre za projekt nacionalnega pomena, ki je edinstven po svoji vsebini in položaju v mestu”. Več na www.dnevnik.si.

V tekmo za najelitnejši gostinski vrt

V naslednjih dneh se bo iztekla ena najdražjih najemnih pogodb, ki jo je Mestna občina Ljubljana sklenila z gostincem. Gre za najem gostinskega vrta Kavarna Tromostovje na Prešernovem trgu. Podjetje Seam je za petletni najem občini plačalo več kot milijon evrov najemnine. To je precej več od 400.000 evrov, ki so jih določili kot izhodiščno najemnino. Občina je že objavila nov razpis, s katerim išče najemnika tega gostinskega vrta. Tokrat bodo lokacijo oddali zgolj za štiri leta, izhodiščno letno najemnino pa so določili pri 120.000 evrih, torej bo skupaj najem stal vsaj 480.000 evrov (brez DDV). Več na www.dnevnik.si.

Milijon za gostinski vrt na Prešernovem trgu?

V pogovoru za Delo je najemnik gostinskega vrta kavarna Tromostovje Husko Hajdarpašić povedal, da se bo tudi tokrat prijavil na razpis za štiriletni najem gostinskega vrta na Prešernovem trgu. Zanj bo kljub dejstvu, da zdaj ne bo dovoljeno več postaviti miz ob Ljubljanici in da v njem ni predvidena površina za sladoledno vitrino in peko kostanja ob Tromostovju, spet ponudil milijon evrov najemnine. Več na www.delo.si.

 

Bo zaradi zamud pri obnovi Jure Zdovc plačal penale?

Košarkarju Juretu Zdovcu, ki je od MOL kupil propadajočo večnadstropno stanovanjsko hišo na Ciril-Metodovem trgu 16, je potekel dveletni rok, v katerem bi jo moral po pogodbi prenoviti. Zato je prosil za njegovo podaljšanje. O njem pa mestni stanovanjski sklad še ni odločil. Ko je Zdovc maja predlani podpisal pogodbo z MOL oziroma njegovim stanovanjskim skladom, smo opozarjali, da ga v nadaljevanju čaka izjemno težka naloga. Z njo se je namreč zavezal, da bo spomeniško zaščiten objekt iz 17. in 18. stoletja (v njem njegov delež znaša 1112), ki je propadal že od leta 1990, prenovil v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji v najpozneje dveh letih od dneva podpisa. Več na www.delo.si.

Predvidoma jeseni prvi preizkus mestnega brezžičnega omrežja

Ljubljančani lahko predvidoma jeseni pričakujejo vzpostavitev brezžičnega in deloma brezplačnega interneta. Ta bo vsaj nekaj časa omejen zgolj na ožje mestno središče. Pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo tega projekta je Mestna občina Ljubljana s konzorcijem Telekoma Slovenije in Nila podpisala po več kot leto in pol trajajočem javnem razpisu. Prva ura uporabe brezžičnega omrežja bo brezplačna, naslednje minute bo Telekom Slovenije zaračunaval. Več na www.dnevnik.si.

“Prodaja tople vode in zraka sta davno preživeti”

Pred sedmimi leti so v ljubljanskem BTC odprli vodno mestno Atlantis. Kompleks, zasnovan po zgledu nemških kopališč, je za mestne potrebe morda nekoliko prevelik, a bolj kot velikost na obisk veliko bolj vpliva skromna plavalna kultura pri nas. Direktor vodnega mesta Atlantis Miha Rakar pravi, da ima Ljubljana že kar bogato tradicijo bazenov, saj je vode pri nas dovolj. Tak primer je nekdanje kopališče na Špici pa tudi Kolezija in Tivoli. Atlantis na leto obišče približno 300.000 ljudi, največ jih pride zaradi bazenov. To ni majhna številka, pravi Rakar, če upoštevamo velikost mesta. V zadnjih letih se je sicer izkazalo, da je bil ta kompleks, ki dopolnjuje ponudbo BTC, za Ljubljano morda celo nekoliko prevelik, saj v naši prestolnici ni razvita prava kopalna kultura. Več na www.delo.si.

Kako hitreje prepotuješ Slovenijo?

V oddaji Preverjeno! so tokrat novinarji športne redakcije želeli preveriti, kako hitro lahko od meje z Madžarsko z javnimi prevozi pridejo do morja. Enako razdaljo (300 km) je prevozil tudi sicer eden izmed najboljših kolesarjev na svetu Marko Baloh. Novinarji so bili prepričani, da bodo gladko zmagali. Več na www.24ur.com.

V Starem dvoru bo ostalo krožišče

V Starem dvoru bo država uredila montažno krožišče in za to namenila 200.000 evrov. Naj spomnimo, da gre za enega najbolj prometno obremenjenih križišč v okolici Škofje Loke, v katerem sta se pred dvema mesecema zaletela avtobus in tovornjak v času, ko semaforji v križišču niso delovali. Zaradi uničene omarice semaforja so po nesreči postavili začasno krožišče, na katerega so se, kljub temu da ni najbolje urejeno, Škofjeločani navadili, občina pa je državo zaprosila, da bi tak prometni režim kar ohranili. Več na www.dnevnik.si.

Dominikanska cerkev ne bo nared za EPK

Preurejanje nekdanje dominikanske cerkve v kulturno in kongresno dvorano dodatno zamuja tudi zaradi čakanja na rebalans državnega proračuna in zagotovo ne bo končano do septembra, ko v dvorani načrtujejo posebno prireditev v okviru EPK. Gradbeniki so začeli rušiti strop in stebre v pritličju, nato je predvideno, da se bodo cerkvenih tal lotili arheologi. Med deževjem v zadnjih dneh je bila cerkvena ladja samo na pol pokrita z novo kritino, zato je po zidovju izdatno zamakalo. Več na www.delo.si.

 

Eni so za zemljo, drugi za cesto

Prebivalcem Dravograda in Slovenj Gradca so predstavniki ministrstva za infrastrukturo in prostor ter projektanti prvič javno predstavili potek končne različice trase državne ceste, ki je načrtovana od priključka Slovenj Gradec jug do Dravograda. Državni prostorski načrt bo javno razgrnjen vse do 30. maja, do takrat pa imajo občani možnost pisno ali ustno nanj podajati pripombe. Teh pa, če gre soditi po javni razgrnitvi v obeh občinah, ne bo malo, a vsem, kot poudarja Barbara Radovan iz direktorata za prostor, nikoli ne bo mogoče ustreči. Enako meni tudi Drago Bregar z ministrstva. “Prometne povezave so osnova za razvoj vsakega območja in tega se nekateri premalo zavedajo. Hitra cesta bo služila tako boljši dostopnosti Koroške kot tudi povezavi sosednjih držav, Avstrije in Hrvaške. Žal pa običajno na javno razgrnitev pridejo le tisti, ki so proti, tistih, ki so za, pa ni,” je dejal v Slovenj Gradcu in poudaril, da z državnim prostorskim načrtom zaključujejo prostorsko umeščanje, ki se je začelo pred osmimi leti. Več na www.dnevnik.si.

 

Boj za odpadke se nadaljuje

Čeprav naj bi včeraj na ministrstvu za kmetijstvo padla dokončna odločitev, kje vse bo potekala mreža infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za celovito ravnanje z odpadki na območju Notranjske, Istre, Krasa in severne Primorske, se to ni zgodilo. Sestanek je bil namreč tik pred zdajci odpovedan in prestavljen za en teden. Tako še vedno ni jasno niti, ali se bo gradilo zgolj en regionalni center za ravnanje z odpadki za celotno območje s 300.000 prebivalci ali pa se bo gradilo dva: enega v Novi Gorici in enega v Logatcu. Vsem vpletenim je sicer jasno, da bi bilo bolj smiselno zgraditi samo en center, a nikakor ne najdejo skupnega jezika, kje bi bil ta postavljen. Več na www.dnevnik.si.

Strah pred burjo in električnimi mrki

V Novi Gorici je družba Elektro Slovenija začela pet milijonov evrov vredno rekonstrukcijo 110-kilovoltnega stikališča, ki omogoča oddajanje ali sprejemanje električne energije. Prenovljeno stikališče, iz katerega se napaja celotna goriška regija, bo omogočilo tudi črpalni hidroelektrarni Avče nemoten in zanesljiv prenos proizvedene električne energije. Posebnost projekta je v tem, da med obnovo ne bo prihajalo do prekinitev električne energije. “Gre za izziv, da zagotovimo prebivalcem nemoteno električno energijo. V ta namen smo postavili 32 metrov visok montažni steber, ki omogoča direktno transportno povezavo električne energije mimo stikališča Gorica proti Vrtojbi, z gradnjo začasnih pomožnih zbiralnic pa tudi proti stikališču Ajdovščina. Dovod električne energije iz Divače je namreč zaradi dolgoletnih zapletov skozi Renče nemogoč,” je povedal vodja novogoriškega vzdrževalnega centra Eles Aleš Brenčič in dodal, da gre za inovativno rešitev, ki so jo v Elesu prvič uporabili. Več na www.dnevnik.si.

Koncesija že izgubljena

Ker v Komendi tudi po izteku podaljšane koncesije za institucionalno varstvo starejših v sklopu medgeneracijskega središča ne vedo, ali bodo središče sploh gradili ali morda raje prodajali, so tik pred iztekom koncesije ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaprosili za njeno začasno mirovanje. Koncesija je potekla z majem, na ministrstvu pa dokončne odločitve o načinu prekinitve, ki naj bi bila neizogibna, še niso sprejeli. “Ministrstvo kot koncedent nima pravne podlage za odobritev prošnje za mirovanje. Tudi ponovno podaljšanje roka začetka izvajanja koncesije ni utemeljeno, saj koncesionar ne navaja objektivnih okoliščin,” so utemeljili odločitev za prekinitev koncesije. Več na www.dnevnik.si.

Končno primerni prostori za knjižnico

Občina Vipava se je pred dvema letoma odločila za prenovo stavbe nekdanjega vrtca, saj je po selitvi vrtca v nove prostore objekt propadal. Nedaleč stran, v stari šoli na Trgu Pavla Rušta, pa se je z vse večjo prostorsko stisko soočala krajevna enota Lavričeve knjižnice. Vipava kot občinsko središče bo konec leta končno dobila primerno knjižnico. Prenova stavbe nekdanjega vrtca je že v polnem teku. V njej bo imela knjižnica trikrat več prostora, čitalnico in spremljajočo ponudbo, od pravljičnih ur do tematskih večerov in drugih prireditev. Več na www.primorske.si.

Naj bo Panovec gozd, park, ali kaj vmes?

Študentje krajinske arhitekture s profesorjem Davorinom Gazvodo so na delavnici o ureditvi območja Panovca, nizali ideje, kako temu priljubljenemu zbirališču meščanov dati dodano vrednost. Od tega, da bi na zahodnem delu Panovca poudarek dali botaničnem vrtu, da bi območje sedanjega strelišča preoblikovali v veliko zeleno površino z igrali in igrišči, do tega, da bi industrijsko cono Meblo prenovili z rekreacijskimi, zabaviščnimi in stanovanjskimi objekti, na območju Mipa pa uredili raziskovalni ali wellness center. Nekateri bi preuredili območje vojašnice na Ajševici, pa postavili ptičje opazovalnice, razgledni stolp ali povezali kolesarske, sprehajalne in izobraževalne poti. A različni uporabniki ostajajo vsak na svojem bregu. Nekateri bi vanj še bolj posegali, drugi bi ga pustili takega, kot je. Več na www.primorske.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri