Približno 300 ljudi se je 22. in 23. marca zbralo na 5. Evropskem vrhu regij in mest v Københavnu. Vrh, naslovljen »Evropsko urbano tkivo v 21. stoletju« je organiziral Odbor regij (COR), delno za politike (za župane in predsednike regij iz evropskih držav), delno za vodilne arhitekte, urbaniste in raziskovalce.
Tovrstna velika srečanja so pogosta tarča kritikov, češ da na njih prevladujejo pompozne, a prazne izjave. Vendar je mogoče z dovolj potrpljenja in posluha v morju besed najti zanimive izjave. Sledeče besedilo bi naj bilo izbor izjav, ki so se mi zdele zanimive.
V uvodnem nagovoru je Mercedes Bresso, predsednica Odbora regij (COR), izrazila močno nasprotovanje Urbani platformi (gre za eno od novosti, ki jih komisar načrtuje za uredbo Kohezijske politike po letu 2013). Odbor regij je nezadovoljen z zamislijo, da bi bila Urbana platforma organizirana za 300 izbranih mest in poudarja, da je ta načrt neskladen s sodobnimi participatornimi praksami (odprtimi za vsa mesta). Po navedbah Bressa ima te pomisleke tudi Evropski parlament. S temi navedbami je ponazoril igre moči, ki med institucijama (Odborom regij in Evropsko komisijo) potekajo za prevlado nad povezavami z evropskimi mesti.
Politični pomen vrha je izkazovala prisotnost in govor Joséja Manuela Barrosa, predsednika Evropske komisije. V nenavadno čustvenem govoru je Barroso pozval k pametni in zeleni, trajnostni in vključujoči rasti namesto umetne rasti, ki jo poganja neodgovorno finančno vedenje. Glede na številčnost metropolitanske populacije (živeče v urbanih območjih z več kot 250 tisoč prebivalci), ki predstavlja 59% evropskega prebivalstva, morajo igrati urbana območja aktivno vlogo pri doseganju novih ciljev rasti. Ključen je na znanju temelječ, pri porabi virov učinkovit in brezogljični gospodarski razvoj mest, ki mora biti usklajen s pozitivnimi vrednotami evropskega modela urbanega razvoja. Barroso se je odločno zavzel za vključitev regionalnega in lokalnega nivoja v razprave o večletnem finančnem okvirju, čeprav nacionalne vlade temu predlogu niso naklonjene. Občinstvo je bilo lahko zelo zadovoljno s temi izjavami predsednika Komisije ter istočasno upalo, da to ni bilo samo laskanje regionalnim in lokalnim voditeljem, temveč dejanske prioritete, pri katerih bo Komisija vztrajala v prihajajočih težkih pogajanjih o prihodnosti Kohezijske politike.
Medtem ko je v razpravi večina članov Odbora regij (iz regionalnega nivoja in podeželskih območij) prespraševala ali celo nasprotovala predvidenemu povečanju vlog urbanih območij, je Jan Olbrycht, predsednik delovne skupine »Urban Intergroup« v evropskem parlamentu, poudaril pomembnost zavarovanja 5% sredstev za urbana območja in pojasnil, da naj bi bil to samo minimum, in da bi morala biti vlaganja v mesta še veliko večja.
Druga panelna razprava (in za moj okus tematsko najzanimivejši del srečanja) je bila razprava o vključevanju državljanov v regionalne in lokalne projekte. Župan Bratislave je opisoval evforijo, ki je med ljudmi vladala pred 23 leti, po padcu socializma. Ta se je v zadnjih letih spremenila v apatijo, saj so ljudje zaradi številnih primerov korupcije izgubili zaupanje v izvoljene politike. Dandanes se nova evforija razvija med mladimi, ki se zavzemajo za nov tip politike – zahtevajo namreč, da se participatorna demokracija vključi v procese odločanja.
Župan Genta je navedel veliko različnih družbenih novosti, kot je uvedba redno zaposlenih upravnikov sosesk, redne razprave v soseskah, zbiranje lokalno predlaganih projektov itd., ki se pogosto in uspešno uporabljajo v njegovem mestu. Po besedah župana Aten ljudje veliko lažje nasprotujejo nečemu, kot da bi podali pozitivno mnenje. Mestni svet se je moral zelo potruditi, da je ljudi prepričal o nujnosti podzemnih parkirišč v gosto naseljenih mestnih predelih. Lokalna oblast mora vložiti dovolj časa in truda, da ljudi informira, z njimi razpravlja in jih prepriča o novih idejah ter si pribori njihovo podporo. To je še zlasti težko pri zapletenih zadevah, kot je prenova mestnih predelov, kjer se je potrebno odločiti o številnih strateških podrobnostih in je še toliko težje upoštevati različne interese in mnenja.
V povzetku je Simon Günther izpostavil svoje pomisleke glede neposredne demokracije. Po njegovem mnenju participatorne metode ne posvečajo pozornosti mnogim pomembnim vidikom, kot so interesi manjšin ali finančna vprašanja, saj predstavljajo določene interese skupin, ki so v te procese vključene (delavcev, srednjega razreda itd.). Poudaril je, da je nujna ponovna oživitev in posodobitev strankarske politike.
V zaključnem govoru je Mercedes Bresso, predsednica Odbora regij, povedala, da morajo mesta stopati na čelu tudi pri prizadevanjih za spremembe v razmišljanju o življenjskih stilih in potrošnji.
Celotno poročilo Ivana Tosicsa – PDF (ang)
