Urbani sprehodi – peš za zdravo sosesko
Inštitut za politike prostora tudi letos v sodelovanju z lokalnimi partnerji pripravlja urbane sprehode Jane’s Walk. Ti bodo potekali 5. in 6. maja v Celju, Idriji, Kopru, Kamniku, Piranu, Škofji Loki in Ljubljani, namenjeni pa so ozaveščanju javnosti o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in o vplivu pešcev na urejanje mestnega prostora. Urbani sprehodi Jane’s Walk so približno uro in pol dolgi vodeni sprehodi po mestnih četrtih, ki so namenjeni povezovanju prebivalcev s sosesko, spodbujanju pripadnosti območju bivanja in ozaveščanju o pomenu mestnih četrti. Obenem so priložnost za pogovor o težavah, s katerimi se dnevno soočajo stanovalci, omogočajo pa tudi oblikovanje pobud, kako soseske narediti privlačnejše in prijetnejše za življenje. Več na www.delo.si.
Čeprav gotovo že dobro poznate domačo soseščino, pa sprehod po okolici dobi povsem nov pomen, če se po znanih ulicah odpravite z vodnikom. Inštitut za politike prostora (IPoP) organizira uro in pol dolge vodene urbane sprehode Jane’s Walk po mestnih četrtih, ki ozaveščajo o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in poudarjajo učinek, ki ga imajo lahko pešci na urejanje mestnega prostora. Sprehodi so se začeli v Kanadi predvsem v spomin na življenje in ideje aktivistke in teoretičarke urbanizma Jane Jacobs, ki je pred petdesetimi leti postavila temelje sodobnemu razumevanju mest. Več na www.delo.si.
S sprehodi do pešcem prijaznejših sosesk
Danes in jutri se bo Slovenija pridružila mednarodni akciji urbanih sprehodov Jane’s walk, ki bodo sočasno potekali v osemdesetih državah po svetu. Namen sprehodov, ki jih v Sloveniji organizira Inštitut za politike prostora skupaj z lokalnimi partnerji, je spodbujanje hoje v mestih ter spoznavanje in povezovanje v soseskah in opozarjanje na pešcem neprijazne soseske. V Sloveniji bodo organizirali dvanajst poldrugo uro trajajočih sprehodov, in sicer v Ljubljani, Celju, Idriji, Kamniku, Kopru, Kranjski Gori, Piranu in Škofji Loki. Udeležba na sprehodih, ki jih bodo vodili prostorski strokovnjaki in prostovoljci, je brezplačna. Več na www.dnevnik.si.
Prestižna nagrada za prenovo nabrežij
Ljubljanski projekt preurejanja nabrežij in mostov na Ljubljanici si je prislužil prestižno evropsko glavno nagrado za mestni javni prostor. Izmed 347 prijavljenih projektov iz 36 evropskih držav je komisija ljubljanski projekt izbrala kot najboljšega. Evropsko nagrado za mestni javni prostor je skupini avtorjev ljubljanskega projekta podelil Center za sodobno kulturo s sedežem v Barceloni skupaj s šestimi evropskimi kulturnimi ustanovami. “Ljubljana tako prestižne nagrade doslej še ni prejela,” je povedala direktorica javnega zavoda Turizem Ljubljana Barbara Vajda in dodala, da gre “levji delež zaslug, da je Ljubljana do te nagrade prišla, profesorju Janezu Koželju”. Ravno podžupan Koželj naj bi s prihodom na mestno hišo sprožil sistematično urejanje javnega prostora, meni Vajda. Več na www.dnevnik.si.
Rotar: Še vedno ne znamo na prvo mesto postaviti pešcev in kolesarjev
Višje temperature pomenijo več kolesarjev na cestah, v Slovenski kolesarski mreži pa opozarjajo, da je stanje kolesarskega prometa še vedno pod zadovoljivo ravnijo. Generalni sekretar mreže Josip Rotar opozarja, da so težave poleg infrastrukture tudi pri upravljanju, nadzoru, financiranju, zakonodaji, izobraževanju in komunikaciji. “Prav tako nam primanjkuje znanj o tem, kako z učinkovitimi in cenovno ugodnimi rešitvami umirjati motoriziran promet ter v prometni hierarhiji na najvišje mesto postavljati pešce in kolesarje,” je dejal. Po Rotarjevih besedah je slovenska zakonodaja dokaj toga in ne dopušča uvajanja inovativnih in v tujini že preverjenih rešitev. “Kaznovanje kolesarjev je pretirano, hkrati pa se sama logika kaznovanja izključuje z novimi paradigmami varnosti cestnega prometa,” je pojasnil. Več na www.rtvslo.si.
Odpelji se na izlet s sosedovim avtomobilom: 24 ur na dan, sedem dni v tednu
V začetku maja naj bi v Ljubljani zaživela izposoja avtomobilov Posodi avto. Gre za neprofitni projekt, ki bi v vsaki mestni četrti pridobil 32 ljudi brez avtomobila. Ti bi si jih za plačilo sposojali od tistih lastnikov avtomobilov, ki trenutno svojih jeklenih konjičkov ne bi potrebovali. Vozilo bi si lahko prijavljeni v skupnosti izposodili za nekaj minut ali pa celo za izlet ob koncu tedna. “Našim članom zagotavljamo platformo, ki zagotavlja enostavno izposojo osebnih vozil 24 ur na dan, sedem dni v tednu,” so zapisali na svoji spletni strani. Izposojevalci bi bili prebivalci večjih urbanih središč, ki avtomobila ne potrebujejo vsak dan. Zanimanje za Posodi avto naj bi bilo precej veliko, dogovarjajo pa se še o nekaterih pravnih in zavarovalnih vprašanjih. Razvijajo tudi programske rešitve, saj naj bi bilo čez čas mogoče avtomobil rezervirati prek spletne aplikacije. Več na www.dnevnik.si.
Po praznikih sledijo obnove avtocest
Prva dela na avtocestnem omrežju je Dars začel že po velikonočnih praznikih, več aktivnosti pa v državni avtocestni družbi napovedujejo po prvomajskih praznikih in v poletnih mesecih. Zaradi obnove bodo deloma ali v celoti zaprli vozišča, obljubljajo pa, da bodo večja dela potekala zaporedno in zunaj največjih prometnih obremenitev, vse dni v tednu, posamezne faze tudi ponoči. Večjih zastojev tako ne pričakujejo, saj bo promet večinoma potekal po dveh zoženih pasovih v vsako smer, kjer pa to ne bo mogoče, bodo glede na količino prometa prilagajali smer na srednjem od treh pasov. Več na www.delo.si.
V Ljubljanici se še ne bomo kopali
Glavno mesto ima bogato kopališko tradicijo. Danes sicer zaprta Kolezija je meščanom omogočala plavalne užitke že leta 1853, sloves kopališča na Špici, ki so ga zaprli leta 1957, pa je znan še danes in se kaže tudi v številnih obljubah, da ga bodo znova oživili. Za Špico je župan Zoran Janković leta 2010 obljubljal, da se bo tam mogoče kopati že letos. Tudi nekateri ekologi so pred dvema letoma opozarjali na veliko regeneracijsko sposobnost Ljubljanice, a ta, kot kaže, letos še ne bo dovolj čista za plavalce, vsaj na odseku Špice ne. Kljub temu je mesto prenovilo velik del Špice, ki so jo prej zanemarjali skoraj 30 let. Več na www.delo.si.
Vevče so imele pred zaprtjem kar pet najemnikov
Vevški bazen je eden tistih, ki so po desetletjih obratovanja, a slabem obisku, pred nekaj leti zaprli svoja vrata. Lastnik trenutno ne namerava vlagati vanj, prav tako za sodelovanje pri oživitvi bazena ni zanimanja na MOL. Kopališče je odprla papirnica Vevče, danes pa je v lasti podjetja Gramoz. Bazenski kompleks, zaprt že približno pet let, sicer poleg olimpijskega vključuje še bazen s toboganom ter dva, namenjena otrokom. Že pred zaprtjem so Vevče poslovale precej skromno, po večletnem zaprtju pa bi bil zagon zelo drag. Pred časom so upravljavci poskušali dobiti soglasja za vnovično odprtje, vendar jim takrat ni uspelo, zdaj tovrstnih poskusov ni več. Več na www.delo.si.
Dodatne zamude na mostu pri Cukrarni
Čeprav bi družba Gradis skupina G morala povezovalni most med Roško in Njegoševo cesto dokončati do 15. maja, ji to ne bo uspelo. Na mestni službi za razvojne projekte in investicije so potrdili, da so od Gradisa G že prejeli prošnjo za podaljšanje pogodbenega roka. Gradbeno podjetje je kot vzrok za zamudo navedlo dodatna naročena dela zaradi zaščite objekta medicinske fakultete, ki naj jih Gradis ne bi mogel začeti, dokler ni prejel soglasja lastnika tega objekta. Mestna občina je Gradisu zato rok za dokončanje gradbenih del podaljšala do 30. junija. Toda v službi za razvojne projekte opozarjajo, da bi se tudi ta rok utegnil podaljšati, in sicer zaradi arheoloških najdb. Pojasnili so, da je območje Hrvatskega trga izjemno bogato z arheološkimi najdbami in da zaradi arheološkega nadzora dela potekajo počasneje, kot je bilo predvideno. Več na www.dnevnik.si.
Gradnja ŠmarTinke predvidoma jeseni
Potem ko je v začetku letošnjega leta Zavarovalnica Triglav kupila Savino Investicijsko podjetje, se v slednjem končno pripravljajo na gradnjo stanovanjsko-poslovnega kompleksa ŠmarTinka. Točnega datuma začetka gradnje v Investicijskem podjetju še niso sprejeli, predvidevajo pa, da bi lahko začeli letos zgodaj jeseni. Sama gradnja te približno 35 milijonov evrov vredne soseske naj bi trajala dve leti, pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo pa so pridobili že pred časom. Več na www.dnevnik.si.
Pozabljeni prostori v podhodu pod Vilharjevo
Poleg tega, da pešcem in ponekod kolesarjem omogočajo krajšo in varnejšo pot, podhodi predstavljajo tudi prostor, kjer si služijo kruh gostilničarji, trgovci in obrtniki. A medtem ko so ti podzemni prostori v času pred poplavo trgovskih središč na obrobju prestolnice pritegnili številne kupce in radovedneže, sedaj že nekaj let življenje v njih ugaša in narašča le število praznih lokalov. Na ljubljanski mestni občini se izmikajo z odgovorom, da na oddajo prostorov ne morejo vplivati, saj je večina v zasebni lasti, ob tem pa pozabljajo na tiste v občinski lasti – popolnoma novi prostori pod Vilharjevo cesto so tako prazni že dve leti. Več na www.dnevnik.si.
Dvestotisoč evrov za srebrne stebričke
Vsak kolesar ali pešec, ki se po kateri izmed vpadnic poda v središče mesta, težko ne opazi “špalirja” kovinskih stebričkov, ki nervoznim avtomobilistom preprečujejo parkiranje na pločnikih in kolesarskih stezah. Za stebričke, ponekod so postavljeni kar na kolesarski stezi, je mestna občina v zadnjih šestih letih namenila 160.000 evrov. Mesto sicer te količke pospešeno kupuje in namešča od leta 2006 naprej, glede na njihovo število pa je Ljubljana precej zakoličeno mesto. Na občini so povedali, da je po mestu postavljenih 1329 stebričkov, od tega je 76 preklopnih. Nerjaveče stebričke je občini dobavilo podjetje Inox design, in sicer po ceni 105 evrov za navadnega in 223 evrov za preklopnega. To pomeni slabih 160 evrskih tisočakov samo za železje, ker jih je bilo treba še zmontirati in ponekod odpeljati stare, je to naneslo še dodatnih 40 tisočakov. Več na www.dnevnik.si.
Za Križanke tudi na evropsko sodišče
Po 16 letih, kolikor se križniški red in Festival Ljubljana pravdata za ljubljanske Križanke, je denacionalizacijski postopek vsaj za del kompleksa Križank končno v sklepni fazi – a ne še docela končan. Dvaindvajsetega septembra 2011 je vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo za revizijo sodbe upravnega sodišča, ki so jo v križniškem redu zahtevali oktobra 2010. Več na www.dnevnik.si.
Maj in junij, ki ju peščica Slovencev še vedno poimenuje veliki traven in rožnik, sta najbolj cvetoča meseca v naravi, ki nas bogato obdaja. Žal je sodobna živinoreja dodobra spremenila podobo naše krajine, kajti nekdanji cvetoči travniki so se spremenili v zelene preproge, na katerih ni več starega travniškega cvetja, ki je lepšalo življenje naših dedov in še starejših prednamcev. Košnja trave za silažo je postala prevladujoče travniško opravilo, preobilno gnojenje travniških površin pa povzroča, da izginja travniško cvetje, ki je stoletja in tisočletja, dajalo podobo naši krajini. Pred desetletjem so v Kozjanskem parku, v okviru evropskega programa Life, uspeli zaščititi nekaj manj kot 500 hektarov travniških površin. Več na www.delo.si.
Varen prostor za ženske in otroke žrtve nasilja
Varna hiša je prostor, kamor se lahko umaknejo ženske in otroci pred katero koli obliko nasilja, ki ga nad njimi izvajajo bližnji. V glavnem mestu delujejo štiri: dve v okviru Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in dve v okviru Društva za nenasilno komunikacijo. Zaradi varnosti je naslov lokacij skrbno varovan. V vsaki od obeh hiš Društva SOS telefon, ki ju poimenujejo tudi zatočišči, je sedem sob, v katerih je lahko sedem žensk in 12 otrok; skupaj lahko sprejmejo 14 žensk in 24 otrok. V občini blizu Ljubljane imajo še brezplačen najem dveh stanovanj za tri ženske in dva otroka. Žrtvam nasilja je tako skupaj na voljo 43 postelj. Več na www.delo.si.
Waldorfska šola za spodbujanje ustvarjalnosti
Waldorfska šola v Ljubljani na Streliški 12 pod Gradom, ki bo jeseni praznovala 20 let, bo predvidoma z novim šolskim letom odprla vrata novega lesenega prizidka. V njem bo prostor za šest učilnic nižjih razredov osnovne šole in dva paviljona za likovni pouk in glasbo. Zanimivo leseno šolsko zgradbo, ki je zelo verjetno prva tovrstna v Sloveniji, so začeli graditi že pred tremi leti. Zdaj se gradnja končuje, začetek pouka v novih prostorih pa pričakujejo septembra, je povedal direktor Waldorfske šole Ljubljana Iztok Kordiš: »Za leseno oziroma ekološko gradnjo smo se odločili, ker si želimo za učence zagotoviti čim boljše razmere za delo. To je tudi v skladu s filozofijo šole, v kateri poudarjamo stik z naravnimi materiali, predvsem v vrtcu, ter sobivanje z naravo in spodbujamo ekološko zavest.« Več na www.delo.si.
Ko Ljubljančan sredi noči vstane in se odpravi na dolgo mračno popotovanje od postelje do straniščne školjke, želi to pot preromati v popolni tišini. Ima on svoje razloge za to in ni na meni, da vam jih razkrivam. Na meni je, da vam povem, da si ta Ljubljančan niti v snu, kaj šele v tem meditativnem polsnu, v katerem sredi noči prazni svoj mehur, ne želi slišati mularije iz spodnjega lokala. Ti zvoki so namreč njegovo prekletstvo, saj v njem vzbujajo nevzdržen občutek, da se življenje v njegovem mestu odvija brez njega. Občutek je to, ki ga žre in mu tudi potem, ko se vrne nazaj v spalnico, ne pusti zatisniti očesa. Več na www.dnevnik.si.
Na Gorenjskem znajo poskrbeti za kolesarje
Rekreativno, družinsko, gorsko in adrenalinsko kolesarjenje je na zgornjem Gorenjskem vse bolj priljubljeno. Nič čudnega, saj je za kolesarje že nekaj let zelo dobro poskrbljeno, kranjskogorska kolesarska pot po progi nekdanje železnice pa je med najbolj priljubljenimi turističnimi točkami nasploh. Vsako leto bolje je obiskan tudi tamkajšnji gorski kolesarski park, ki je še posebej priljubljen med sosednjimi Avstrijci in Italijani. Tudi bohinjska kolesarska pot postaja vse bolje obiskana, na Jesenicah pa načrtujejo, da bi že čez leto dni kranjskogorsko pot podaljšali še mimo Jesenic do Rodin. Več na www.dnevnik.si.
Čolnarna v kratkem, dvigalo na grad še v zraku
Uvod v turistično sezono je na Bledu v znaku enodnevnih gostov in pričakovanja nove pridobitve. Nova čolnarna pri Grajskem kopališču bo polepšala videz in ponudila tudi ustrezno ponudbo gostom. “Čolnarna bo končana do glavne sezone, zgradili pa jo bomo tudi z italijanskim denarjem v okviru meddržavnega projekta,” je dejal o 300.000 evrov vredni čolnarni župan Janez Fajfar. Razpis za najem je že končan, izbran bo najboljši najemnik za pet let. Lesena čolnarna bo nadomestila dotrajano staro in bo lepo zaokrožila tudi podobo kopališča. Več na www.dnevnik.si.
Evropska sredstva za večjo poplavno varnost in boljšo oskrbo z vodo
Gospodarsko ministrstvo bo namenilo dobrih 38 milijonov evrov pridobljenih evropskih sredstev za 45,5 milijona evrov vreden projekt zagotovitve poplavne varnosti v porečju Savinje. V prvi fazi se bodo osredotočili na protipoplavne ukrepe na območju Luč, Celja in Laškega, v drugi fazi pa bodo gradili zadrževalnike v Spodnji Savinjski dolini. Ministrstvo je prižgalo tudi zeleno luč za 12,1 milijona evrov – od tega je 7,5 milijona evrov evropskih sredstev – vreden drugi sklop projekta oskrbe s pitno vodo v porečju Drave. Ta bo izboljšal kakovost pitne vode ter oskrbo z vodo skoraj 16.000 prebivalcem Ormoža, Svetega Tomaža in Središča ob Dravi. Oba projekta bosta končana v drugi polovici leta 2015. Več na www.dnevnik.si.
Nejasna prihodnost (evropske prestolnice) mladih
Kako bo naziv Evropska prestolnica mladih (EPM), ki ga od leta 2010 za eno leto podeljuje Evropski mladinski forum mestu v Evropski uniji ali članici Sveta Evrope, za katerega je Maribor kandidiral aprila 2010 in bil pol leta kasneje izbran, videti v praksi, ostaja zavito v meglo. O prihodnjeletnem projektu je znanega le malo. Je za to resnično krivo projektno senčenje naziva EPM z aktualnim evropskokulturnim prestolovanjem mesta ali pa je nemara prihodnjeletni naziv le frontalna kozmetika brez konkretiziranega ozadja? Na predstavitvi maja kot meseca mladih v prostorih mariborske občine je nedavno enajstglava horizontalno v vrsto posedena množica mladim naklonjenih posameznikov programsko prezentirala, kot so dejali, da je Maribor mesto mladih že zdaj, projekti organizacij pa naj bi indicirali generalko pred EPM. Več na www.vecer.com.
Julija že po cesti pod Meljskim hribom
Jeseni leta 2010 začeta gradnja ceste pod Meljskim hribom v Mariboru, edine državne ceste, ki je zaprta že približno četrt stoletja, se bliža h koncu. Tudi nekajtedenska zamuda, saj je izvajalcu v zadnjih mesecih večkrat ponagajalo vreme, bistveno ne bi smela vplivati na to, da dela ne bi bila končana v začetku letošnjega julija.Bogdan Rojs, vodja projekta iz podjetja SGP Pomgrad, ki je glavni in edini izvajalec cestnih del v višini 3,8 milijona evrov, je razložil, da dela na projektu Galerija Meljski hrib ta čas potekajo v predvidenih časovnih rokih, a z manjšo zamudo, ki je še obvladljiva. Več na www.vecer.com.
Za gradnjo prve idrijske garažne hiše iščejo zasebnega partnerja
Potem ko v Idriji skupaj z zasebnim partnerjem, domačo družbo FMR, dokončujejo nov dom upokojencev, so se v rudarskem mestu na podoben način lotili še enega problema – stiske s parkirnimi prostori v starem delu mesta. Do 21. maja na javnem razpisu iščejo partnerja, ki bo pripravljen skupaj z občino zgraditi prvo poslovno-garažno hišo v mestu. Občina je pripravljena zanjo zagotoviti zemljišča, del stroškov za izdelavo investicijske dokumentacije ter največ 300.000 evrov denarja. Glede na ocenjeno vrednost naložbe, okoli pet milijonov evrov, bo moral tako zasebni partner prispevati vsaj še 4,7 milijona. Kot eden od možnih partnerjev se v Idriji že dlje časa omenja domači Kolektor oziroma katera od njegovih povezanih družb. Če se bodo na razpis tudi dejansko prijavili, nam včeraj iz vodstva te družbe niso odgovorili. Več na www.dnevnik.si.
Poletje v mestu bo le bolj urbano
Utrip v Novi Gorici bo letos poleti narekoval Goriški festival. Posebna komisija je med tremi prijavljenimi izbrala še najbolj urban program, ki ga je prijavila agencija GIG. Občina ga bo sofinancirala s 100.000 davkoplačevalskimi evri. »Vse tri prijave so bile ozko profilirane, program agencije GIG pa se nam je zdel še najboljši in je korak naprej od lanskega poletnega dogajanja, predvsem njegov koncertni del. Koncertni in ostali dogodki so vendarle več kot le veselice. Zaznati je tudi neke nove vsebine in kvaliteto. Velik poudarek je na kulturnem delu. Vključena je knjižnica pod krošnjami, pa zanimiva predavanja, mladinski forum na Trgu Evrope in podobno,« izbiro komisije pojasnjuje njen predsednik Tomaž Belingar. Več na www.primorske.si.
Zahtevajo pločnik, protihrupne ograje in podhod
Divaška občina je v okviru gradnje drugega tira od Slovenskih železnic zahtevala ureditev dveh novih podhodov nekaj prometnih poti zaradi varnosti. Če bodo zahteve uresničene, se prebivalcem tako imenovanega divaškega trikotnika na otočku med železniškimi tiri obeta povezava do mesta. Več na www.primorske.si.
V Luciji bo zrasel kolesarski poligon
Poleg športnega parka za navdušence rolkanja, ki že nekaj let razveseljuje mlade, je piranska občina letos poskrbela še za ureditev parka za kolesarje. V Luciji, v bližini nogometnega igrišča z umetno travo, urejajo športni park za kolesarske vragolije. Opremljen bo z ustreznimi rekviziti, teren pa oblikujejo tako, da se na več mestih dviga in spušča. Tak poligon je po navadi namenjen za nabiranje kondicije in izboljševanje spretnosti kolesarjev, ki radi vozijo po ekstremnih terenih. “Poligon bo lahko uporabljal vsak, ki bo upošteval navodila uporabe in hišni red. Odprt bo po urniku,” zatrjuje direktor športnega centra Matjaž Ukmar, odgovoren za ta projekt, ki s tem zanika govorice, da bo poligon namenjen zgolj kolesarjem, ki se združujejo v okviru portoroškega kolesarskega kluba.
Pot je še makadam, a kolesarji ne čakajo
Atraktivna kolesarska pot ob Soči, na katero mnogi že nestrpno čakajo, bi bila lahko že urejena, a se je zapletlo pri odkupu zemljišč. Na Direkciji RS za ceste pravijo, da bodo dela zelo verjetno končana v letu 2014. Že zdaj pa na desnem bregu reke ne manjka kolesarjev in tudi sprehajalcev. Več na www.primorske.si.
Na ulice New Yorka se je v nedeljo podalo okoli 32.000 kolesarjev, ki so med 64 kilometrov dolgo vožnjo obiskali vseh pet mestnih občin. Zdaj že tradicionalno kolesarsko prireditev so prvič pripravili leta 1977. Takrat je sodelovalo 250 kolesarjev. Letos so jih morali zaradi velikega zanimanja izbrati z žrebom. New York iz leta v leto postaja kolesarjem vse bolj prijazno mesto, ki ima skupno 435 kilometrov kolesarskih stez. Nekdanji mestni komisar za šport in predsednik organizacije “Bike New York” Ken Podziba je dejal, da so vse bolje organizirani s številnimi izobraževalnimi tečaji. Ti so nujno potrebni, saj je kolesarstvo za stare Newyorčane še vedno bolj ali manj neobičajno.
Kolesa, ki hočejo biti čim bolj uporabna
Kolesa za bolj tovorne ali, drugeča rečeno, uporabniške namene, so bila na cestah že dolgo nazaj. Že pred koncem devetnajstega stoletja so jih za razvoz izdelkov do strank uporabljali obrtniški vajenci. Tudi pri nas. Zdaj se takšna kolesa v državah, kjer je kolesarstvo razvito, znova bolj uveljavljajo. Čemu bi bilo lahko namenjeno takšno kolo? Ko bomo šli še večkrat na tržnico, ko bomo tako ali drugače morali večkrat peljati več stvari, ko ga bo kot koristno odkril kak dostavljač hitre hrane ali raznašalec časopisov. Če bomo res zaprli mestna središča, se lotili samopreskrbe, bomo morda pomislili na poceni samoprevoz … No, potrebe so lahko tudi bolj sproščene, manj delovne, morda bomo takšen bicikel zajahali za pot na rekreacijo, saj na njem ne bo manjkalo prostora za zajetno teniško torbo. Več na www.delo.si.