Ljubljani ugledna evropska nagrada za javni prostor

Ljubljana prejela evropsko nagrado za preureditev nabrežij in mostov

Ljubljana je dobitnica Evropske nagrade za urbani javni prostor 2012, in sicer za preureditev nabrežij in mostov na Ljubljanici v predelu starega mestnega jedra. Nagrado bienalno podeljuje šest evropskih institucij, njen namen pa je prepoznati ter spodbujati ustvarjanje in izboljšanje javnega prostora. Preureditev nabrežij in mostov na Ljubljanici je rezultat skupnega dela, pri čemer gre za vrsto zelo različnih posegov. Z njim je poudarjena vloga Ljubljanice pri oblikovanju mesta. Preureditev kaže tudi, kako je mogoče povezati rečni sistem z urbanimi vzorci, pri tem pa se ohranja tako občutek kontinuitete kot tudi edinstvenost posameznih prostorov.

Pol države smeti odlaga na deponijah brez dovoljenj

Danes je začel veljati sklep 15 županov dolenjskih občin, s katerim so prepovedali odlaganje odpadkov na dolenjski deponiji Leskovec, kamor dovaža smeti skoraj pol milijona državljanov. Ker ne izpolnjuje zahtev zakonodaje, so pred nekaj dnevi na podoben način zaprli deponijo Globoko, v bližnji prihodnosti pa se bo to zgodilo še najmanj v Ormožu, Logatcu in Grosuplju. V državi ima samo šest odlagališč okoljsko dovoljenje, 19 jih obratuje brez. Župani se za začasna zaprtja deponij odločajo, ker občine oziroma komunalna podjetja nimajo denarja za plačilo glob, ki bi lahko sledile zaradi morebitnega nespoštovanja odločbe okoljskega inšpektorata o zaprtju. Inšpektorji lahko izrečejo 10.000 evrov globe in sankcijo ponavljajo, dokler upravljavec deponije ne začne upoštevati odločbe. Več na www.delo.si.

Slovenija ostala brez evropskega denarja za gradnjo drugega tira do Kopra

Slovenija je v okviru aktualne finančne perspektive za zdaj dokončno ostala brez kohezijskega denarja za drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom, začetek njegove gradnje pa se je tako še za nekaj let premaknil v prihodnost. Več virov nam je namreč potrdilo, da naša država do prihodnjega leta, ko se izteče aktualna finančna perspektiva, v Bruselj ne bo poslala vloge za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo drugega tira. To odločitev naj bi predstavniki slovenske vlade že v četrtek sporočili predstavnikom evropske komisije, ki so obiskali našo državo. Več na www.dnevnik.si.

V rekreacijskem parku na Špici še koliščarski muzej?

OL za aprilsko sejo pripravlja spremembe OPPN za območje Špice, v pa njem ni takih, ki bi omogočile predstavitev najstarejše in prve stalne naselbine na območju Ljubljane in situ. Kolišče iz leta 2800 pr. n. št. bi namreč še naprej ostalo skrito pod zemljo. Čeprav se je MOL za spremembo odloka odločila prav zaradi neprecenljivega arheološkega odkritja, pet tisoč let stare kulturne dediščine v samem središču mesta, saj so kolišča na Ljubljanskem barju uvrščena celo na Unescov seznam svetovne dediščine prazgodovinskih kolišč okoli Alp v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Franciji in Sloveniji, pa v njem ni predloga za korenito spremembo predlaganih rešitev. Občina se je zadovoljila le z lepotnimi popravki odloka. Več na www.delo.si.

Plečnikova nagrada Juriju Kobetu in Roku Žnidaršiču

Plečnikova odličja podeljuje Sklad arhitekta Jožeta Plečnika za dosežke na področju arhitekture, urbanizma ali notranje opreme, nastale v zadnjih petih letih doma in v tujini. Največja Plečnikova nagrada 2012 je letos pripadla Juriju Kobetu in Roku Žnidaršiču za uspešno realizacijo projekta Lutkovno gledališče v Mariboru. Slavnostni govornik, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk, je prireditev in arhitekturo umestil v širši okvir. Arhitektura po njegovem daje dušo narodu. Ob tem je ugotovil, da v dvajsetih letih samostojne Slovenije ni bilo skrbi za to dušo, v tem času nismo dobili vidnih arhitekturnih objektov. Več na www.delo.si.

Sklad išče podobo soseske Polje III

V bližini stanovanjskih sosesk Polje I in Polje II Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana namerava zgraditi še sosesko Polje III. Ravno zato je sklad objavil javni arhitekturni natečaj, s katerim bodo dobili strokovno najprimernejšo projektno in arhitekturno rešitev. Na skladu pričakujejo, da bo izbrana rešitev zagotovila največje možno število stanovanj, po ocenah iz poročila o uresničevanju stanovanjskega programa mestne občine pa pričakujejo, da bi nova soseska Polje III ponujala okoli 60 stanovanj. Več na www.dnevnik.si.

Najdbe pod tržnico so vsi pričakovali

Marca so arheologi na tržnici opravili predhodne arheološke raziskave. Še preden so pripravili končno poročilo o raziskavah, je ministrstvo, pristojno za kulturo, sprejelo odlok, s katerim je tržnico oziroma Vodnikov trg začasno zaščitilo kot spomenik državnega pomena. V tem trenutku Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pripravlja strokovne podlage, ki bodo začasno zaščito po enem letu morebiti podaljšale na trajno zaščito. Ob razglasitvi začasne zaščite si stroka ni bila enotna glede najdb in njihove pomembnosti, zato smo soočili mnenja vodje ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Borisa Vičiča in vodje arheoloških izkopavanj na tržnici Martina Horvata. Več na www.dnevnik.si.

Gradbena jama zamajala temelje kulturne dediščine

Rumeno fasado nekdanjega skladišča Tobačne tovarne, ki je zaščiteno kot kulturna dediščina, kazijo razpoke, ki segajo navpično od okna do okna. Te razpoke jasno pričajo, da se stavba, ki se kot polotok zajeda v nekaj deset metrov globoko gradbeno jamo, močno in neenakomerno poseda. Za precejšnje posedanje v razmeroma kratkem času sta po oceni Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije kriva ravno gradbena jama v neposredni bližini spomeniško zaščitene stavbe in sestava tal, ki je drugačna od predvidene. Več na www.dnevnik.si.

Nad Fužine tudi Eurospin

Na zelenici med Brodarjevim in Preglovim trgom soseske Nove Fužine naj bi zrasel nov prodajni center italijanskega trgovca Eurospin. Stanovalci večstanovanjskih hiš bližnje Gašperšičeve ulice pa gradnji ostro nasprotujejo. Menijo namreč, da bo trgovina na zemljišču, ki ga uporabljajo kot park, znižala vrednost njihovih stanovanj za tretjino in prav tako znižala njihovo kakovost življenja. Ker so zaradi bližine zemljišča stranka v postopku, so svoje stališče že posredovali upravni enoti. Več na www.dnevnik.si.

Sostrski črnograditelji v težavah

Po sprejemu novega občinskega prostorskega načrta je veliko hiš na samem in manjših zaselkov v četrtni skupnosti Sostro pristalo na območju kmetijskih zemljišč. V četrtni skupnosti Sostro so načrtovalce že takrat opozarjali, da to ni dobra rešitev, saj bi takšna kategorizacija omejila lastnike pri obnavljanju svojih hiš in nadomestni gradnji, lastniki že desetletja na črno zgrajenih hiš pa bi te zelo težko legalizirali. Več na www.dnevnik.si.

Namesto kopališča črno odlagališče

Na kopališče v Vevčah je že marsikateri Ljubljančan pozabil, malo zato, ker je na obrobju Ljubljane, predvsem pa zato, ker je že več let zaprto. Zelenega in oranžnega tobogana že dlje časa ni več, bazeni in spremljajoče stavbe pa so prepuščeni propadanju. Bolj kot kopališču so vevški bazeni danes podobni smetišču. V olimpijskem bazenu je na stotine zavrženih avtomobilskih pnevmatik. Tudi v preostalih bazenih so smeti in izrabljene gume, v enem kotu je vse polno odpadne pisarniške opreme. Več na www.dnevnik.si.

Občinsko premoženje naprodaj

Mestna občina v zadnjih mesecih pospešeno prodaja svoje nepremično premoženje. Trenutno je tako na javnih dražbah po izklicni ceni za okoli 2,5 milijona evrov zemljišč in poslovnih prostorov, za več lokalov in poslovnih prostorov v vrednosti 900.000 evrov pa zbirajo ponudbe za odkup. Med poslovnimi nepremičninami na dražbi sta najzanimivejša poslovna prostora na Dalmatinovi in Miklošičevi ulici v skupni izmeri 160 kvadratnih metrov, za katera na občini zahtevajo najmanj 347.850 evrov ter pisarniški poslovni prostor na Gosposki ulici v velikosti 170 kvadratnih metrov, ki ga cenijo na nekaj manj kot pol milijona evrov. Na območju Rudnika je naprodaj tudi 16 parcel v skupni velikosti 3000 kvadratnih metrov. Gre za zemljišča za eno in dvostanovanjsko gradnjo, ki jih želijo na občini prodati za okoli 750.000 evrov. Naprodaj so tudi tri stanovanja v poreškem naselju Červar – Porat, velikosti od 25 do 55 kvadratnih metrov. Več na www.dnevnik.si.

Prodali bodo tudi parceli ob kolodvoru

Občinsko zemljišče ob križišču Masarykove in Resljeve ceste že leta sameva. Investitor Energoplan je na delu parcele sicer nameraval do leta 2010 zgraditi Poslovni center F3 z 12.000 kvadratnimi metri poslovnih prostorov in garažo s 400 parkirnimi prostori, a projekta zaradi prisilne poravnave najbrž ne bodo nikoli uresničili. Na delu med Resljevo cesto in Kotnikovo ulico pa naj bi zrasel stanovanjski blok. Iz mestne občine so sporočili, da imajo v načrtu zemljišča prodati. “Občina ima tam dve parceli, ki jih načrtujemo letos prodati. Trenutno je v teku še postopek parcelacije, ker je del zemljišča po občinskem prostorskem aktu predviden kot javna površina. Za preostale dele zemljišča bo po prejemu pravnomočne odločbe o parcelaciji objavljen razpis za prodajo. Ali bo šlo za dražbo ali javno zbiranje ponudb, še ne vemo,” so sporočili iz občine. Več na www.dnevnik.si.

Parkomate v Župančičevo jamo in na Vodmat

Avgusta naj bi v družbi Ljubljanska parkirišča in tržnice začeli postavljati že drugo pošiljko parkomatov. Tokrat jih bodo 45 postavili na območje Župančičeve jame in Vodmata, ki sta po Prulah, Mirju in južnem delu Bežigrada naslednji dve soseski, iz katerih bodo poskušali “pregnati” dnevne migrante in stanovalcem omogočiti – seveda v zameno za plačljivo dovolilnico – bolj normalne pogoje za parkiranje. Parkomati bodo po napovedih Darje Pungerčar iz Ljubljanskih parkirišč in tržnic začeli delovati septembra ali oktobra, v tem času bodo uredili tudi dovolilnice za stanovalce, ki stanejo 100 evrov na leto. Parkirnina v Župančičevi jami in na Vodmatu bo 40 centov na uro, kar je za polovico ceneje kot v središču mesta, plačati pa jo bo predvidoma treba med 7. in 17. uro. Tako kot na Prulah bo tudi v Zupančičevi jami in na Vodmatu parkiranje omejeno na šest ur. Več na www.dnevnik.si.

Svetovno prvenstvo v nepravilnem parkiranju

Vstopnice za četrtkovo hokejsko tekmo med Slovenijo in Ukrajino so bile bojda razprodane, vseeno pa je bilo v parkirni hiši pod Stožicami precej prostih parkirnih mest. Navijači so raje kot v parkirni hiši parkirali vzdolž Božičeve in Štajerske ceste. Svoje jeklene konjičke so na gosto parkirali tudi na zelenici, ki loči levi in desni vozni pas štajerske dvopasovnice in v sredini krožišča. Nekateri so pustili vozila celo ob Poti. Nepravilno parkiranih avtomobilov je bilo toliko, da bi ljubljanski mestni redarji z izdajanjem glob mestni proračun zlahka okrepili za nekaj tisoč evrov. Več na www.dnevnik.si.

Avtoceste bodo krpali od zore do mraka

V letošnjem letu naj bi na Darsu obnovili nekaj več kot 42 kilometrov avtocest in hitrih cest. Za to bodo porabili 27,5 milijona evrov, pri čemer bo večji del sredstev namenjen obnavljanju vozišč, manjši pa obnovi premostitvenih in preostalih objektov, raznih naprav ter pridobitvi projektne dokumentacije za obnovitvena dela v prihodnjih letih. Za primerjavo: v lanskem letu je bilo obnovljenih približno 13 kilometrov vozišč avtocest, za kar so na Darsu porabili nekaj več kot pet milijonov evrov. Nekatera dela zaradi zimske prekinitve še niso v celoti končana. Več na www.dnevnik.si.

Si bo župan morda vendarle premislil?

Ljubljanska mestna občina je gostincem v središču mesta uporabnino gostinskih vrtov že oktobra lani zvišala za 111 odstotkov, s prejšnjih 0,34 na 0,72 evra za kvadratni meter na dan. Na ponedeljkovi seji mestnega sveta bo predlagala nekaj sprememb, toda znižanja cen ne bo med njimi. V obrazložitvi predloga o spremembah in dopolnitvah odloka o posebni in podrejeni rabi javnih površin tako piše, da vsebuje le manjše popravke in dopolnitve, »vsebina pa je tudi bolj prijazna do uporabnikov javnih površin«, zato mestnemu svetu predlagajo sprejetje odloka po hitrem postopku. Spremembe, zapisane v odloku, ki zadevajo za 111 odstotkov višjo uporabnino gostinskih vrtov, so sicer minimalne. Tako bo poletna sezona, ko bodo veljale omenjene cene, namesto šestih mesecev (od prvega aprila do konca septembra) skrajšana na pet mesecev, občina pa predlaga tudi 30 odstotkov nižje cene za zimsko sezono, ki bo po novem trajala od 1. oktobra do 30. aprila. Več na www.delo.si.

Gostilne v centru bodo odprte dve uri manj

Občinski svetniki bodo na ponedeljkovi seji med drugim govorili tudi o obratovalnem času gostinskih lokalov. Večini lokalov v ožjem mestnem središču bodo s sprejetjem novega odloka o obratovalnem času gostinskih lokalov predvidoma določili, da lahko obratujejo tako kot doslej, torej od pete ure zjutraj do tretje ure ponoči. Verjetno pa bodo svetniki nekoliko skrajšali odpiralni čas za okrepčevalnice in bare v stanovanjskih stavbah. Ti bodo po novem lahko odprti do enih zjutraj, medtem ko bodo morale gostilne, restavracije in kavarne v stanovanjskih stavbah vrata zapreti najkasneje ob treh. Več na www.dnevnik.si.

Kamniška občina ne popušča pri stavbnem nadomestilu

Kamniški župan Marjan Šarec ni ugodil opozicijskim svetnikom in na sejo občinskega sveta ni uvrstil njihovega poziva za takojšnjo ustavitev izvajanja odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kamnik, ki velja od začetka tega leta. Opozicijski svetniki so vztrajali, da je odlok v nekaterih delih nezakonit, in opozarjali, da se je zaradi nepravilnih izračunov pritožila več kot tretjina gospodinjstev v občini. Zato so pričakovali, da bo, četudi so svetnikom gradivo posredovali z zamudo, njihovo pobudo upošteval. Več na www.dnevnik.si.

Med Škofjo Loko in Kranjem nič več težkih tovornjakov

Direkcija RS za ceste je pred dnevi na cesti med Kranjem in Škofjo Loko skozi vasi Zgornje Bitnje in Sv. Duh omejila promet za težka tovorna vozila. Ta bodo na tej relaciji vozila le, če bodo namenjena v Poljansko in Selško dolino, izjema pa bo tudi lokalni promet. Ukrep je že občutno zmanjšal promet tovornih vozil, ki so se izogibala plačilu cestnine in grenila življenje lokalnemu prebivalstvu. Več na www.dnevnik.si.

Kranj se utaplja v neprodanih stanovanjih

V Kranju je naprodaj okoli 200 novih stanovanj, ki jih bodo investitorji glede na mrtvilo na trgu po mnenju nepremičninskih agentov zelo težko prodali. Kljub temu bo v dveh soseskah kmalu na voljo še 210 novih stanovanj. Okoli 80 stanovanj je na Planini po stečaju Gradbinca “podedovalo” Primorje, ki je prav tako v hudih finančnih težavah. Stanovanja so pod bančno hipoteko, prodajajo se že dalj časa, a pretiranega zanimanja zanje ni. Več kot 200 stanovanj je na Planini zgradil tudi Lokainvest, ki jih je precej na koncu v zameno za plačilo del namenil podizvajalcem. Ta stanovanja zdaj prodajajo tudi podizvajalci. Več na www.dnevnik.si.

Županu se ne mudi z zborom o parku

Kljub napovedi pred mesecem in pol, da se bodo krajani Smlednika lahko kmalu izrekli o tem, ali bi radi imeli v Hrašah na stotih hektarih tehnično-turistični park (TTP), in da bodo glasovali o tej pobudi na posebnem zboru krajanov, se to ni zgodilo. Smlejci so namreč na zboru krajanov 2. marca prisluhnili pobudniku TTP Niku Miheliču, ki jim je predstavil dejavnosti v parku, kjer bi se vozniki na treh progah učili varne vožnje, na konkretna vprašanja in pomisleke pa nihče od pristojnih ni hotel odgovarjati. Vodstvo KS Smlednik je takrat napovedalo, da bo zbor krajanov sklican v kratkem, toda za zdaj se ni zgodilo še nič. Več na www.delo.si.

Pri odkupu zemljišč za širitev cerkljanskega letališča se zapleta

Po večmesečnem zastoju zaradi propada družbe SCT so dela pri posodabljanju vzletno-pristajalne steze našega edinega vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki znova stekla. Pospešeno teče tudi nabava potrebne navigacijsko-informacijske opreme, pripravljajo se na gradnjo objekta za gasilsko brigado ter odkupujejo manjkajoča zemljišča, saj želijo še pred iztekom letošnjega leta zagotoviti pogoje za pristajanje letal ob slabših vidljivostnih pogojih, s čimer bi letališče ustrezalo standardom zveze Nato. Ta bi v primeru delovanj na območju jugovzhodne Evrope ali bližnje okolice cerkljansko letališče uporabljalo za servisne postanke. Več na www.dnevnik.si.

Izgradnja železnice do Kočevja pod vprašajem

Župani tretje a razvojne osi, ki se zavzemajo za posodobitev cest in železnice na širšem Kočevsko-ribniškem območju, so se srečali v Ribnici. Informacije, ki so si jih izmenjali, niso spodbudne. »Vse investicije, ki so povezane s tretjo a razvojno osjo in za katere smo se zavzemali župani tega območja, so pod vprašajem,« pravi ribniški župan Jože Levstek, gostitelj tokratnega srečanja županov občin od Ljubljane do Kolpe. Več na www.delo.si.

Prehodno obdobje dodatno problematično

Še dodatno je zrak v Mariboru, predvsem v primestnih naseljih, onesnažen v prehodnem obdobju, ko se kurilna sezona še ni začela oziroma ko se je pravkar končala. Ko zunanje temperature niso dovolj visoke, ljudje namreč bivališča pogosto dogrevajo s trdnimi gorivi, prodaja teh pa pri nas še ni regulirana. “Za razliko od EU trgovci z lesom za kurjenje pri nas niso registrirani. V EU morajo trgovci pri prodaji izkazati, da je les ustrezne kakovosti, da je bil sušen najmanj dve leti, pri nas pa se prosto uvaža iz sosednjih držav, Bosne recimo, kjer je precej cenejši, potem pa ga tukaj samo razcepijo in prodajajo vsak po svoje. Več na www.vecer.com.

Po središču Maribora največ 30 na uro

Ob novih belih in modrih parkirnih conah bo Maribor letos zaradi zagotavljanja večje varnosti in varovanja zraka dobil tudi novo cono 30, cono torej, v kateri je hitrost prometa omejena na 30 kilometrov na uro. Tovrstnih con je sicer v Mariboru trenutno že okrog 50, večinoma v središču mesta, vendar med seboj niso povezane, kar voznikom predstavlja težave. Med vožnjo po centru mesta namreč zdaj prehajajo s cest v coni 30 na ceste z normalnim režimom in nazaj, zaradi česar morajo biti bistveno bolj pozorni na prometno signalizacijo, kot bi bili, če bi celotno najožje središče mesta sodilo v cono 30. Odločitev za manjšo cono 30, med Tomšičevo ulico na severu, Partizansko na vzhodu, Razlagovo na jugu in Ulico heroja Staneta na zahodu, je že sprejeta, vendar je mestna uprava naročila še dodatno prometno študijo, na osnovi katere bi lahko cono 30 razširili na skorajda celotno središče mesta. Več na www.vecer.com.

Bela in modra cona se širita na desni breg

Po uvedbi plačljivih belih con junija 2010 in njihovi prvi razširitvi novembra lani se bodo te letos spet razširile, posledično pa se bo ponovno zmanjšalo število parkirnih mest, na katerih je v mestu mogoče parkirati brezplačno. Bele cone naj bi znova širili do septembra, tokrat bodo plačljiva parkirna mesta prvič zarisali tudi na desnem bregu Drave. Začetek uvedbe novih belih con je sicer vezan na nakup novih parkomatov, tako da v tem trenutku še ni mogoče reči, kdaj bo do nje prišlo, saj je postopek za njihovo nabavo šele v fazi pridobivanja ponudb. Več na www.vecer.com.

Malo drugačen EPK

Morda se na prvi pogled zdi, da projekt Evropske prestolnice kulture v Mariboru in partnerskih mestih v zasnovi ne odstopa veliko od ustaljenih programskih konceptov mest, ki so doslej nosila ta naziv, vendar so nekatere zamisli le unikatne. Med njimi še zlasti izstopajo Urbane brazde. »Odziv je izjemen,« pravi vodja projekta Marta Gregorčič. Interesentov, ki bi se želeli vključiti v različne programe, je več, kot jih lahko sprejmejo, doslej se jih je priključilo že več kot tisoč. Strokovnjaki in laiki, meščani in kmetje, ostareli in otroci, brezdomni, Romi, brezposelni, hendikepirani, ljudje, ki imajo občutek, da pred njimi ni prihodnosti … Osred­nji programski sklop je res alternativna in avtonomna pridelava hrane, vendar je paleta dejavnosti veliko širša, saj so oblikovali sedem raziskovalnih in delovnih skupin, v katerih poskušajo, kakor pravi Gregorčičeva, »afirmirati tiste, ki so zatirani ali razčlovečeni ali pa od svojega dela kljub sposobnostim in kompetencam preprosto ne morejo preživeti«. Več na www.delo.si.

Urejen trg je Jurijanom v ponos

V občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah bodo v petek, 27. aprila, slovesno predali namenu prenovljen osrednji trg pred cerkvijo, Slomškovim domom in kulturnim domom. Njegova prenova je trajala leto dni, izvajala jo je Komunala Slovenske gorice, 470 tisoč evrov za njo pa so pridobili iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Te dni pa bo Komunala Slovenske gorice pričela še drugo pomembno naložbo, obnovo vodovoda in kanalizacije v občinskem središču, saj je prejšnji izvajalec, Nizke gradnje s Ptuja, zašel v stečaj in so morali poiskati novega. Več na www.vecer.com.

Dražba koles za dan Zemlje

Dan Zemlje so na dvorišču bistriškega gradu obeležili na prav poseben način, saj je študentski klub pripravil dražbo starih, a izjemno domiselno obnovljenih petih koles. Zbrali so 380 evrov, ki jih bodo namenili za dobrodelne namene. Čeprav je večerno prireditev motil dež, se je na dražbi zbralo prek 50 udeležencev. Mojca Bečaj, ki je imela pri organizaciji osrednjo vlogo, je bila s prireditvijo zelo zadovoljna, poudarila pa je, da so Bistričani to pot zares stopili skupaj. Kolesa so preurejali učenci obeh bistriških osnovnih šol, srednje šole, vrtca, društva Koruzno zrno, pa klub študentov in kolesarski center Germ. Denar od vsake kolesa so namenili za simbolično sofinanciranje sprehajalne poti, za beljenje pavilijona v mestnem parku, kot pomoč fantu, ki je ostal brez nog ter za vodno črpalko v Darfurju. Več na www.delo.si.

Tudi ekološka, poceni in hitra rešitev prevoza

Ne le pohodi in tekaške preizkušnje, s pomladjo so se začele tudi številne kolesarske prireditve. Skoraj vsak konec tedna se bodo vse do konca septembra zvrstile v domala vsakem slovenskem kraju in zagotovo vnovič dokazale, da smo v deželi na sončni strani Alp veliki navdušenci nad poganjanjem pedal. Naj bo kot oblika prevoza na delo, ekološka ozaveščenost glede bencinskih hlapov ali rekreacija – kolesarjenje je vedno “in”. V Sloveniji prodaja koles v zadnjih letih stagnira. Kolesarji še vedno največ posegamo po kolesih, s katerimi se vozimo po urejenih poteh in cestah, zato treking kolesa in cestna kolesa povečujejo svoj delež v primerjavi s klasičnimi kolesi MTB. Več na www.dnevnik.si.

Strunjanska sprehajalna pot osvetljena

Občina Piran je včeraj uradno odprla javno razsvetljavo ob poti od strunjanske Stjuže do cerkvice Marijinega prikazanja. Naložba je prispevek občine v okviru praznovanj 500. obletnice Marijinega prikazanja. Občina je hotela osvetliti tudi znameniti strunjanski križ, vendar dovoljenj za to niso imeli. Odprtja in blagoslovljenja javne razsvetljave sta se udeležila tudi koprski škof Metod Pirih in vrhovni predstojnik frančiškanskega reda v svetu José Rodrigues Carballo, ki je na tridnevnem obisku v Sloveniji. Več na www.delo.si.

Na območju Tomosa gradijo tehnološki park

Na območju nekdanje tovarne Tomos v Olmu so začeli graditi tehnološki park. Gre za menda prvo tovrstno visoko specializirano inovacijsko središče v slovenskem prostoru, kjer se bodo strokovnjaki posvečali razvoju vrhunskih tehnoloških izdelkov za avtomobilsko industrijo. Več na www.primorske.si.

Odprli so del obnovljenega pomola v Piranu

V teh dneh so delavci odmaknili kovinske zaščite na gradbišču piranskega mandrača pred Tartinijevim gledališčem, saj so obnovitvena dela tam končali. Pešci se odslej lahko sprehodijo po obnovljenem tlakovanem prostoru pred gledališčem in preizkušajo lesene pontone za privez ribiških čolnov. Več na www.primorske.si.

Igrišče ne bo več pasje stranišče

V izolskem občinskem proračunu so predvideli 100.000 evrov za ureditev otroških igrišč. Najprej se bodo lotili igrišča v Ulici oktobrske revolucije, kjer so že lani postavili klopce in tlakovali sprehajalne poti. Več na www.primorske.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri