»Mladi v Evropi niso zgolj razočarani nad svojimi izgledi za prihodnost, temveč postajajo vedno bolj jezni in pripravljeni na dejanja. Želijo biti slišani in zahtevajo rešitve« je prepričan Robert Arnkil, vodilni strokovnjak pri URBACT projektu My Generation, ki išče načine, kako urbano mladino bolje vključiti v mestne projekte in politike. Robert Arnkil je prepričan, da je nov, bolj vključujoč pristop nujno potreben za oblikovanje trajnostne politike za mlade v Evropi.
Mladinske politike potrebujejo novo paradigmo
Po besedah Roberta Arnkila je pri projektih za mlade pogosto tako, da so tisti, ki bi naj od njih največ pridobili, pogosto zadnji na katere se obrne pri njihovem načrtovanju in izvajanju. Mladi »deležniki« pogosto odigrajo pasivno in zgolj simbolično vlogo, s čimer se spodkopava osnovne cilje in trajnostnost projekta kot tudi pomnoževalne učinke rezultatov.
Celostno zastavljena mladinska politika mora še zlasti doseči tiste mlade, ki jih je sicer težje doseči. Graditi mora na neformalnih znanjih, veščinah in spretnostih mladih ter jih učinkoviteje povezovati z izobraževanjem, zaposlovanjem in podjetništvom. Robert Arnkil poudarja, da so za celovito izboljšanje mladinskih politik potrebno nova izhodišča začenši z dejanskim vključevanjem mladih, povezovanjem njihovih dejavnosti s shemami družbeno koristnega dela, javnimi deli, izobraževalnim sistemom in poslovnim svetom.
Kako to doseči? Partnerji pri projektu My Generation izpostavljajo tri ključne rešitve:
1. naloga: Vključiti mlade kot pristne soustvarjalce
Projekt My Generation si je prizadeval postopati drugače kot večina tovrstnih projektov. S sodelovanjem v projektih URBACT in My Generation so se v duhu kulture soustvarjanja lotili postopnega spreminjanja mladinskih politik in ukrepov. V vseh fazah projekta in pri vseh dejavnostih so se spraševali: Kako mladi sodelujejo v projektu? Kako bi lahko njihovo vlogo še okrepili?
Da bi zagotovili pristen stik z mladimi in dobre pogoje za soustvarjanje so v projektu My Generation prilagodili poteke delavnic in sestankov, načine komunikacije in vrste produktov, ki so jih pri tem uporabljali. Trudili so se, da bi bili ti aktivni, kreativni in bi spodbujali vse čute. Ugotovili so, da ni čisto nič narobe, če so sestanki zabavni!
2. naloga: Spremeniti ekologijo sodelovanja in način dela
Robert Arnkil pravi, da ni nobena skrivnost, zakaj se mladi negativno odzivajo na običajno naravo delavnic, ki temelji na predstavitvah in samogovorih. Kdo pa se ne? Zato je po njegovem mnenju potrebno predrugačiti celotno »ekologijo sodelovanja«. To je mogoče doseči z uporabo vseh kanalov in načinov človeške komunikacije in delovanja: z dialogom, gibanjem, plesom, glasbo, slikami in video posnetki.
Dober primer take prakse je ena od delavnic organiziranih v okviru projekta My Generation, kjer so namesto predavanj o tem, kakšno je mišljenje mladih v nekem mestu, organizirali začetni tečaj snemanja video posnetkov, ki so ga vodili strokovnjaki s tega področja. Udeleženci delavnice so se nato odpravili na ulice, kjer so posneli kreativne filme o tem, kakšno je mnenje mladih o mestu in kako ga dojemajo ter jih nato objavili na Youtube. Sodelujoči mladi so na ta način pridobili nova znanja (snemanje videa, skupinsko delo, uporaba interneta) in istočasno razvijali svojo kreativnost.
3. naloga: Spremeniti ekologijo mladinske politike
Nihče ne more sam razrešiti kompleksnih družbenih izzivov, zato je ključ do uspeha oblikovanje trajnostnih politik in vzpostavljanje dobrih odnosov med vsemi akterji, ki v mestih delujejo na področju mladih. S tem namenom so v okviru projekta My Generation organizirali delavnice z različnimi akterji, kot so predstavniki mladih, strokovnjaki, predstavniki mesta, podjetniki in politiki.
Predlog novega orodja za trajnostno mladinsko politiko: podoba mladinskih politik
Participacija mladih v vseh fazah pa sama še ni rešitev, saj je ravno tako pomembna tudi trajnostna zastavitev mladinske politike. Zato so v okviru projekta My Generation razvili »podobo mladinskih politik«. S pomočjo tega orodja so želeli izluščiti primere dobrih praks na različnih področjih mladinskih politik. Poleg tega naj bi orodje služilo ugotavljanju manjkajočih povezav, akterjev in praks.
Partnerje v projektu so zlasti navdihovale izkušnje nekaterih mest z zelo močno podobo mladinskih politik. Eno od teh mest je Rotterdam. Partnerska mesta so bila navdušena nad sposobnostmi mladih, ki so se vključevali v procese in nad inovativnimi načini mesta, s katerimi so zagotavljali, da je bil glas mladih resnično slišan. Tekom projekta se je za ključno strukturo za pritegnitev mladih v procese odločanja in zagotavljanje njihovega vpliva v mestu izkazal koncept Mladinskega sveta. Kot primer dobre prakse so Mladinski svet nato uvedli tudi v mnogih drugih partnerskih mestih projekta. Projekt My Generation se je zaključil leta 2011, toda njegova zapuščina še živi.
In search of sustainability in Transforming Youth Policy by Robert Arnkil – URBACT Tribune (PDF, ang)
My Generation – spletna stran URBACT (ang)
My Generation Final Results – spletna stran URBACT (ang)
