Spopadanje z nazadovanjem v majhnih Evropskih mestih

Spopadanje s težavami nazadovanja v majhnih in srednje velikih mestih je glavni izziv v program URBACT vključenega projekta OP-ACT vse od njegovih začetkov v letu 2009. Medtem ko partnerska mesta ravnokar zaključujejo svoje lokalne akcijske načrte, poglejmo, kako si trije izmed njih prizadevajo stabilizirati tako ekonomsko kot družbeno tkivo svojih mest.

OP-ACT je nastal z namenom, da bi 11 projektnim partnerjem nudil t.i. možnosti za akcijo (»options for action«). Projekt združuje mesta, ki se spopadajo s tremi značilnimi skupnimi težavami: spreminjajoča se demografija, pešajoča lokalna ekonomija in trenutna finančna kriza. Izkušnje iz avstrijskega Leobna, romunskega Mediasa in poljske Dabrowe Gornicze pa kažejo na svojevrstno kompleksnost stanja v vsakem od njih.

Razvijanje kreativnega okolja za mlade v Leobnu

Po besedah Wolfganga Domiana, vodilnega strokovnjaka pri projektu OP-ACT in generalnega direktorja Mestnih storitev v Leobnu, se projekt smiselno umešča v celotno sliko. »Lokalni akcijski načrt ni samostojna rešitev, temveč je povezan s širšo strategijo mesta« pravi Wolfgang Domian. Eden od njihovih ključnih ciljev je ustanovitev »kreativne delavnice« (Kreativwerkstatt) v Leobnu za umetnike, glasbenike, oblikovalce, uprizoritvene umetnike in svobodnjake dejavne v medijih in na področju informacijskih tehnologij. Poleg prostorov želijo uporabnikom ponuditi tudi financiranje in svetovanje. »Opravili smo anketno raziskavo v lokalnih šolah in ugotovili, da vsaj 50 odstotkov šolarjev želi ostati v regiji, vendar si želijo kreativnega prostora, kjer bodo lahko razvijali svoje ideje« je še dodal Wolfgang Domian. Leoben si brez dvoma želi obdržati mlade v mestu in ustvarjanje priložnosti na področju kreativnih industrij je vsekakor eden pomembnejših in za mlade privlačnih ukrepov. Primerne prostore za kreativno delavnico so že našli.

Kreativwerkstatt pa ni edini ukrep, saj si želijo zaobjeti čim več področij. Prednost nekoč močno industrijskega območja je, da v mestu prebiva veliko upokojenih visoko usposobljenih inženirjev, ki so lahko idealni mentorji mladim podjetnikom v slogu »poslovnih angelov«. Odprtost pri načrtovanju in vključevanje imigrantske skupnosti v mestu je že privedla do pobud za zagon začimbne tržnice v mestu. Nadaljnji načrti vključujejo tudi kampuse za starejše občane, informacijski center in izboljšanje stanovanjske ponudbe, zlasti majhnih apartmajev in prenove loftov, ki bi pritegnili mlade.

Wolfgang Domian dodaja, da ti načrti zelo dobro sovpadajo s siceršnjim pristopom mestnih oblasti: »V zadnjih 10 letih smo že veliko naredili in tako program URBACT kot projekt OP-ACT dobro peljeta ta razvoj naprej. Prepričan sem, da je tako tudi v drugih partnerskih mestih. Ponovno so dobili upanje, kar je zelo pomembno. Ne smemo obupovati nad situacijo, v kateri smo se znašli, temveč moramo poiskati dobre rešitve za stabilizacijo in obstoj.«

Študija izvedljivosti turističnega razvoja Dabrowe Gornicze ob jezerih

Ob pisanju lokalih akcijskih načrtov vstopi v igro vrsta različnih dejavnikov. V Dabrowi Gorniczi si želijo kljub še vedno pomembni vlogi železarske industrije v lokalnem gospodarstvu začeti novo poglavje v zgodovini mesta. Mesto želi razvijati turistični potencial štirih nekdanjih površinskih rudnikov, ki so jih po zaprtju spremenili v jezera. Doslej so dela v to smer potekala le še v okolici dveh od njih – Pogoria III in IV. Iztočna točka lokalnega akcijskega načrta je zato študija izvedljivosti, s katero bodo preverili, ali je mogoče koncept “zelenega turizma” širiti in ali je mogoče sčasoma privabiti obiskovalce ne samo iz mesta in okolice Katowic, ampak tudi iz širše regije.

Dosedanji turistični razvoj jezer je bil relativno omejen, saj je v ponudbi samo ena kolesarska steza dolga približno štiri kilometre in manjša jadralska dejavnost. Sedaj nameravajo poiskati investitorje za javno-zasebno partnerstvo, s katerimi bi razvijali vodne športe, kot sta vožnja z električnimi motornimi čolni in veslanje, razširili jadralsko ponudbo in zgradili več kolesarskih poti. Trenutno na območju ob jezerih primanjkuje tudi restavracij in hotelskih prenočišč, prav tako je potrebno prenoviti sistem znamčenja.

Povezovanje institutov praktičnega usposabljanja z lokalnimi podjetji v Mediasu

Znamčenje je tudi del lokalnega akcijskega načrta za Medias, katerega glavni izziv je zagotoviti nov bazen veščin in s tem spodbuditi razvijanje novih podjetij ter zajeziti upad prebivalstva. V zadnjih dveh desetletjih je to mesto s 55.000 prebivalci namreč izgubilo 10.000 ljudi, ki so kot visoko izobraženi iskalci zaposlitve odšli bodisi v glavno mesto regije, Sibiu bodisi v Bukarešto ali na tuje. Rezultat bega možganov je k tradicionalnim industrijskim zaposlitvam usmerjen trg dela, zlasti v povezavi z avtomobilsko industrijo, in pomanjkanje znanj potrebnih za kreativne in na znanju temelječe industrije.

Lokalni akcijski načrt Mediasa si zato prizadeva učinkoviteje povezovati javno šolstvo in institute praktičnega usposabljanja z lokalnim podjetništvom, da bi se delovna sila lahko bolje prilagajala potrebam obstoječih podjetij in tistim, ki jih želi mesto pritegniti in spodbujati. Sicer načrt predvideva še svetovanje potencialnim podjetnikom in nadaljnje delovanje podpornega centra, ki je bil pred nekaj leti ustanovljen, da bi stimuliral sodelovanje med fakultetami in lokalnimi delodajalci. Center sedaj razvija sistem znamčenja za boljšo prepoznavnost Mediasa in bo v prihodnosti služil kot izobraževalna ustanova na področju kreativnih industrij, informacijskih tehnologij in medijev.

Možnosti za regionalni razvoj prepoznavajo tudi v vlaganjih v turistične potenciale zgodovinskega mestnega središča v kombinaciji z gradovi in dvorci v okolici. Medias bi bilo mogoče promovirati kot idealen kraj za pobeg v Transilvanijo, s čimer bi ustvarili nova delovna mesta za zaposlovanje v storitvenem sektorju.

OP-ACT je jasno zastavil izhodišča za spremembe na območjih, ki se sicer soočajo z negotovo prihodnostjo, vendar si lahko izborijo odločen presek s preteklostjo. Kot pravi vodilni strokovnjak projekta OP-ACT Hanns-Uve Schwedler: “ V večini naših partnerskih mest ostajata industrijska zapuščina in zgodovina močno zasidrani v miselnosti ljudi, kar posledično vpliva na oblikovanje politik. Veliko oviro predstavlja ravno slovo od ideje industrijskega mesta.”

Naslednji koraki tega projekta programa URBACT so srečanje med 20. in 22. junijem v Alteni v Nemčiji, kjer bodo razpravljali o gospodarski rasti, srečanje v Mediasu od 10. do 12. septembra , kjer bodo razpravljali o svojih lokalnih akcijskih načrtih in predstavitev le-teh na zadnjem OP-ACT srečanju v Leobnu med 7. in 8. novembrom.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri