April, mesec krajinske arhitekture, je med drugim zaznamoval dogodek »Mesto na dlani«, ki se je pretekli konec tedna odvijal v Velenju. Dogodek je pripravila skupina Pazi!park v sodelovanju z Društvom krajinskih arhitektov Slovenije, ki letos praznuje dvajseto obletnico obstoja, arboristi ter drugimi partnerji, podprla pa sta ga tudi Zbornica za arhitekturo Slovenije in Občina Velenje.
Pazi!park smo skupina krajinskih arhitektov, ki delujemo na različnih področjih kot raziskovalci, urbanisti, načrtovalci in oblikovalci odprtega prostora. Aktivnosti skupine so usmerjene predvsem v seznanjanje in ozaveščanje javnosti o pomenu odprtega prostora v mestih. Tokrat smo gostovali v Velenju, mestu, ki s Sončnim parkom, Velenjskim jezerom in drugimi zelenimi površinami ponuja meščanom obilo priložnosti za urbani oddih.
Z dogodkom smo želeli izpostaviti javni odprti prostor, posebej zelene površine, ki so zelo pomemben del bivalnega okolja v mestih, a o njem navadno zavestno ne razmišljamo. Mimoidoče smo povabili, da si na velikem, po tleh razprostrtem ortofoto posnetku ogledajo, kako izgleda mesto iz zraka. Navdušenje nad merilom, ki omogoča skok z enega konca mesta na drugega, je bilo očitno. Pri dogodku so sodelovali mimoidoči vseh generacij, z veliko vnemo so hodili »po mestu« in iskali znane kotičke. Za orientacijo so najprej poiskali svojo hišo, potem šolo ali službo, končali pa na svojem najljubšem zelenem kotičku, ob jezeru, v parku, v gozdu… In to ne po naključju. Povprašali smo jih, katere zelene površine se jim zdijo najbolj uporabne, katere najpomembnejše in kje v mestu jih morda pogrešajo. Namesto odgovora so na ortofoto posnetek nalepili nalepko ustrezne barve in že po nekaj urah so se na karti začele pojavljati zgostitve. Zanimivo je, da so na podhranjenost z urejenimi zelenimi površinami kazale tudi nalepke na obstoječih, a neurejenih, zelenih površinah. Vsaka nalepka je nosila svojo zgodbo. »Semle prihajam vsak dan z vnučki…« in »Tule bi moral biti park namesto njive. A veste koliko ljudi hodi tu mimo?« ali »Joj, a lahko dve nalepim?« je bilo slišati med sodelujočimi. Nekaj manj kot dvesto jih je sodelovalo pri vzporedni pisni anketi, o kateri bomo poročali kdaj kasneje.
Dogajanje na osrednji točki so dopolnjevala strokovna vodstva, povezana z mestnim drevjem. V bližnji okolici smo na posamezna drevesa v središču mesta izobesili ilustrirane obešanke, ki so opozarjale na drevje, najbolj reprezentativen gradnik zelenih površin, in na njegovo mestotvorno vlogo. Vsako posamezno drevo smo razporedili v eno od kategorij, ki so označevale obstoječe kondicijsko stanje drevesa, povezano s pogosto krutimi mestnimi razmerami za rast, včasih z neprimernim načinom izbora mesta sajenja, sadike ali z neprimernim sajenjem in vzdrževanjem. Kategorije »Legenda«, »Zdravko«, »Pohabljenec«, »Spaček« in »Zombi« so ilustrirale podobe dreves s človeškimi potezami – z očmi, usti, frizurami in modnimi dodatki.
Za lažjo predstavo o dejanski vrednosti posameznega drevesa, povezani z vrednostjo vrste, vitalnostjo in lokacijo, so bile na obešankah podane tudi ocene vrednosti v denarju. Ena od velenjskih »Legend« s Titovega trga, krilati kavkaški oreškar, je bil na primer ocenjen na približno 110.500,00 €. Velenjčanov to morda ni presenetilo, saj, kot je bilo slutiti, dobro poznajo pomen drevja in zelenih površin v mestu. Glede na njihov odziv na dogodek se dobro zavedajo, da je za uporabno zeleno površino potrebno več, kot le prava barva. Biti mora dostopna in privlačna ter ponujati priložnosti za posedanje, igro, opazovanje narave in ljudi, telovadbo telesa in duha, za otroke in odrasle, starejše in mlajše, torej za vsakega od nas.
fotografije: Pazi!park, [CC BY-SA 3.0]
