Največji državni projekt: kanalizacija

Največje investicije v državi: javna kanalizacija

“Dogovarjanje z občinami smo v glavnem zaključili, zdaj smo v investicijskem ciklu in mislim, da so to trenutno največje investicije, ki se izvajajo v Sloveniji,” stanje na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda opisuje Bojan Dejak, ki je še do nedavnega na okoljskem ministrstvu vodil direktorat za javne službe in investicije. Celotna vrednost investicij v obdobju od leta 2009 do konca leta 2015, ko morajo biti izpolnjene še zadnje temeljne zahteve Evropske unije na področju kanalizacije in čistilnih naprav, je v operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ocenjena na 1,6 milijarde evrov. Še nadaljnjih 550 milijonov evrov pa znaša predvidena vrednost programa za področja z redko poselitvijo, ki mora biti do konca leta 2017 izveden na tistih območjih, kjer je to ekonomsko in tehnično še upravičeno. Več na www.dnevnik.si.

S sprehodi do izboljšav za pešce

Slovenija se bo tudi letos prvi konec tedna v maju priključila svetovni pobudi za urbane sprehode Jane’s Walk. Po uspešno izvedenih štirih sprehodih lani, ko se je Ljubljana v akciji Jane’s Walk pridružila 75 mestom po vsem svetu, pri Inštitutu za politike prostora, ki sprehode organizira, letos načrtujejo njihovo število povečati in jih razširiti tudi v druga slovenska mesta.”Enoten cilj urbanih sprehodov je promocija hodljivosti mest oziroma njihove prijaznosti do pešcev,” je ob tem povedal direktor inštituta Marko Peterlin. Hoja po mestih je namreč, kot je dejal Peterlin, poleg pozitivnih učinkov za zdravje spodbudna tudi za razvoj lokalnega gospodarstva – več kot je pešcev, več bo tudi različnih lokalov in trgovin, ki jih bodo vabile. Obenem se poskuša v okviru sprehoda Jane’s Walk aktivirati tudi lokalne skupnosti, ki imajo možnost opaziti in s tem spodbujati izboljšave v njihovih soseskah. S tem nadaljujejo tradicijo aktivistke Jane Jacobs, ki se je v devetdesetih letih zavzemala za izboljšanje pogojev za pešce v mestih. Več na www.dnevnik.si.

Na trgu kmalu nova pošiljka stanovanj iz stečajnih mas

Stečajni upravitelji gradbenih podjetij, ki so gradila nepremičnine za trg pa niso bila uspešna pri prodaji, bodo glede na objave na spletni strani Ajpes v naslednjih tednih in mesecih organizirali številne dražbe, na katerih bodo ponudili po večini nova stanovanja in parkirna mesta. Tako bo v Mariboru samo iz Konstruktorjeve in MTB-jeve strečajne mase na trgu več kot sto stanovanj in nekaj hiš ter več kot 350 parkirnih mest. Več na www.delo.si.

Kako bi se lahko izognili vašemu dvorišču

O tem, kje je naša država na področju prostorskega planiranja, kaj lahko naredi krajinski arhitekt, kolikšna in kakšna naj bo pri tem udeležba laične javnosti, kaj storiti z daljnovodi, kako zaščititi Kras itd. govori dr. Janez Marušič, profesor krajinske arhitekture in nagrajenec Društva krajinskih arhitektov Slovenije za življenjsko delo. V okoljevarstvu velja, da je treba pred večjimi posegi v prostor, kakršen je recimo gradnja nove tovarne, vselej preveriti, ali obstaja alternativa, ki bo pomenila tudi pločnike, kanalizacijo in vse to, hkrati pa ne bo v okolici nikomur pokvarila razgleda. Več na www.delo.si.

Začarani krog javnega prometa

Gradnja avtocest in vedno večja motorizacija sta v veliki meri izpodrinili uporabo javnih sredstev prevoza, javni potniški promet pa še ni našel učinkovitega načina, kako konkurirati razširjenemu avtomobilskemu prometu. Več na www.dnevnik.si.

Kdo se boji drugega tira?

Moraš se pošteno potruditi, da narediš železniški ovinek mimo Slovenije. Sedem let je minilo, odkar so sprejeli državni lokacijski načrt za drugi tir. Od tlej ga nenehno nekaj spreminjajo in dopolnjujejo, gradnja drugega tira pa je zmeraj enako daleč. Kako so lahko gradili železnice pred 100 leti, pa pred 50 leti, ko je Luka pretovorila manj kot eno sedemnajstino sedanje količine blaga? V vseh teh letih smo počasi začeli izgubljati zagotovljena evropska nepovratna sredstva, predvsem pa evropski prometni strategi postavljajo nove prednostne koridorje, ki zaobhajajo Slovenijo. Danes načrtujemo, spreminjamo, dopolnjujemo … zgodi pa se nič. Več na www.delo.si.

Več denarja za mobilnost kot za hrano

Docent Marjan Lep je v svoji biografiji zapisal, da je pred leti demonstrativno prodal drugi avto, zato da bi živel tako, kot predava v teoriji. “Meni je zmeraj v užitek voziti se z vlakom, še posebej po Švici,” trdi predstojnik Katedre za prometno tehniko in varnost v prometu. Kako pa sploh pripotuje do Švice? “Če sem povsem odkrit – z avtom. Potem pa tam uporabljam izključno javni prevoz,” je odvrnil Lep. Več na www.dnevnik.si.

Preverjanje mobilnosti v prometu za upokojence

Javna agencija RS za varnost prometa skupaj z zvezo društev upokojencev organizira preventivne dogodke za večjo varnost in mobilnost starejših voznikov v cestnem prometu. Delavnice, kjer bodo upokojenci lahko preverili znanje o cestno prometnih predpisih, bodo potekale 12. in 13. aprila v vseh večjih slovenskih mestih. V nasprotju s pogostim prepričanjem, da je potrebno starejšim zaradi njihove varnosti in varnosti drugih omejevati mobilnost, si v Javni agenciji RS za varnost prometa z različnimi ukrepi prizadevajo, da bi bili starejši čim dlje in samostojno mobilni ter obenem tudi varni. Več na www.delo.si.

Šiškarji proti Avto Lapu s tožbo

Kot kaže, stanovalci Kogojeve ulice in ulice Ob žici za parkirišča med bloki še ne bodo plačevali. Avto Lap zapor tam ni v celoti postavil, proti podjetju pa so Šiškarji vložili tožbo. Postopek se bo na sodišču nadaljeval junija. Stanovalce Kogojeve ulice in ulice Ob žici je pred kratkim vznemiril dopis podjetja Avto Lap z novimi pogoji, pod katerimi bo oddajalo bližnja parkirišča – ta so po mnenju stanovalcev del funkcionalnih površin tamkajšnjih blokov in ne morejo biti last nikogar drugega, prav tako jih po njihovem nihče ne more dajati istim stanovalcem v najem. Več na www.delo.si.

Parkirišče ujezilo stanovalce Preglovega trga

Stanovalci Preglovega trga so z zanimanjem opazovali asfaltiranje makadamske površine ob fužinskem zdravstvenem domu. Mnogi so bili veseli, da bo makadam in luknje na parkirišču zamenjal črn asfalt. A zadovoljstvo je trajalo vse do trenutka, ko so gradbeni delavci postavili zapornice in blagajno za plačilo parkirnine. Zapornice in parkomat za zdaj še ne delujejo, so povedali v Lekarni Ljubljana, ki je v dogovoru z Mestno občino Ljubljana financirala in koordinirala ureditev parkirišča. V lekarni pravijo, da je novo parkirišče pridobitev tako za obiskovalce zdravstvenega doma in lekarne kot tudi za preostalo okolico. Dodali so, da je bilo parkirišče pred asfaltiranjem neurejeno, delno zaraščeno, bilo je neravno in ni omogočalo parkiranja po celotni površini. Več na www.dnevnik.si.

Ura parkiranja pod Šmarno goro kar 1,5 evra

Obiskovalce Šmarne gore je pred kratkim močno vznemirila podražitev parkirnine na parkirišču nekdanje diskoteke Lipa, saj je lastnica ceno ure parkiranja dvignila z enega na poldrugi evro. Opozorili so, da celo v središču Ljubljane, v garažni hiši pod Kongresnim trgom, parkirnina stane le 1,2 evra. Cena se je spremenila predvčerajšnjim, uporabnike parkirišča pa je pošteno ujezilo tudi, da tamkajšnji parkomat zaokroža zneske na eno uro, kar pomeni, da bo človek, ki tam parkira uro in pet minut, plačal za dve. Prepričani so, da bi lahko parkirnino zaračunavali bolj prijazno do uporabnikov. Še posebej je med prazniki to razburilo romarje, ki so si za cilj izbrali Šmarno goro. Več na www.delo.si.

Trnovčani si delijo parkirišča z vozniki z vseh vetrov

Večkrat smo od mestnih oblasti slišali, da skušajo z uvajanjem plačljivih parkirišč v središču prestolnice avtomobilski promet izriniti na obrobje. Ob tem pa se pojavlja težava, saj dnevni migranti in naključni obiskovalci vselej znova iščejo nova brezplačna parkirišča, največkrat v stanovanjskih naseljih. Stanovanjsko sosesko v Trnovem zaradi brezplačnih parkirišč v bližini središča mesta vsakodnevno zasedejo dnevni migranti in obiskovalci. Poleg Trnovega so najbolj na udaru še Župančičeva jama, Vodmat in Rožna dolina. Več na www.dnevnik.si.

Na Celovški cesti novembra varčnejša razsvetljava

V teh dneh se je začela prenova javne razsvetljave na Celovški cesti, od križišča z Litostrojsko cesto do Selanovega trga, ki bo končana šele predvidoma novembra. Gre za 345.000 evrov vreden projekt, s katerim se je ljubljanska mestna občina lani prijavila na javni razpis gospodarskega ministrstva, saj stara in dotrajana javna razsvetljava na tem delu Celovške ceste ne izpolnjuje tehničnih zahtev in porablja preveč energije. Ker svetilke niso več skladne z zakonodajo, jih bodo pri prenovi zamenjali s sodobnimi svetilkami z ravnim steklom, ki svetijo izključno navzdol in zmanjšujejo svetlobno onesnaževanje. Pomembna novost bo tudi daljinsko vodeno reguliranje svetlobnega toka v svetilkah, tako da se bo prilagajal prometu in vremenskim razmeram. Tretjino vrednosti projekta bodo financirali iz evropskih kohezijskih skladov. Več na www.dnevnik.si.

Sostro: pozabljena tretjina Ljubljane

Več kot polovica mestne četrtne skupnosti Sostro je brez kanalizacije, tretjina je še vedno brez vodovoda. Vrvež pred stanovanjskimi bloki in lokali ob Štepanjskem naselju kmalu zamenjajo polja in razpršene hiše. Gneče na cesti, značilne za Ljubljano, ni več. Za obvoznico pločnika počasi zmanjkuje, zamenjajo ga makadamske bankine. Okolica zadružnega doma v Zadvoru daje vtis vaškega središča kakšne izmed podeželskih občin. Pa ni, Sostro je četrtna skupnost Mestne občine Ljubljana, po površini celo največja. Več na www.dnevnik.si.

Podaljšali razpis za gimnastični center

Mestna občina Ljubljana je razpis javno-zasebnega partnerstva za Nacionalni gimnastični center Pegan-Petkovšek, ki naj bi zrasel ob Gerbičevi in Koprski ulici, znova podaljšala. Prijave zasebnikov bodo tako namesto do naslednjega tedna sprejemali do 15. junija, isti dan bodo ponudbe tudi odprli. Načrt nacionalnega gimnastičnega centra zajema veliko večnamensko telovadnico, dve manjši telovadnici ter pisarne in druge prostore. Občina bo za center prispevala 13.600 kvadratnih metrov zemljišča v trnovskem predmestju, vrednost projekta pa je ocenjena na 11,5 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.

Občina izbrala gospodarja Vodnikove domačije

Mestna občina Ljubljana je v minulih dneh izbrala novega upravljavca Vodnikove domačije. Za rojstno hišo prvega slovenskega pesnika bo naslednja tri leta skrbela Hanna Jadwiga Preuss Slak v sklopu svojega ateljeja sonoričnih umetnosti. Sicer je bilo med kulturniki za to “pozabljeno” kulturno dediščino precej zanimanja, mestna občina je namreč na razpis za upravljalca prejela kar devet prijav. Poleg izbranega ateljeja so se za upravljavca potegovali še Kulturno društvo Anubis, Divja misel, Inštitut za neprofitno komunikacijo, AFS France Marolt, Društvo hiša otrok in umetnosti, Zavod Federacija Ljubljana, Zavod Margareta Schwarzwald, Zavod Zofka in KUD Vodnikova domačija, kjer so za Vodnikovo domačijo skrbeli zadnji dve desetletji. Več na www.dnevnik.si.

Poostren nadzor na območjih vrtcev in šol

Mestni redarji bodo od 10. do 13. aprila poostrili nadzor nad vozniki v okolici vrtcev in šol. Preverjali bodo parkiranje na območjih kratkotrajnega parkiranja in pločnikih ter merili hitrost vozil, so pojasnili na Mestni občini Ljubljana. Mestni redarji želijo s tem poostrenim nadzorom opozoriti kršitelje, ki z nepravilnim parkiranjem in prehitro vožnjo ogrožajo najmanjše in najbolj ogrožene udeležence v prometu. Prav tako želijo tudi druge udeležence v prometu spodbuditi k pravilnemu ravnanju in upoštevanju cestnoprometnih predpisov. Več na www.dnevnik.si.

Karnerjev ljubljanski projekt zamrznjen

Več deset milijonov evrov vreden stanovanjski projekt v Avstriji priprtega Mihaela Karnerja na Viču skoraj zagotovo ne bo dočakal izvedbe. Na Mestni občini Ljubljana so potrdili, da oddelek za urejanje prostora ne bo nadaljeval priprave predloga podrobnega prostorskega akta za stanovanjsko gradnjo na parceli razpadajoče tovarne Tovil blizu sotočja Gradaščice in Glinščice, ki bi ga mestni svet po prvotnih načrtih moral obravnavati že junija. Tako je usoda projekta bržčas zapečatena, kakor tudi Karnerjeva usoda, ki ga je skupaj z ženo 27. decembra lani aretirala avstrijska policija zaradi domnevne preprodaje prepovedanih anabolikov prek spleta. Več na www.dnevnik.si.

V Mariboru v zadnjih letih spet več škodljivih delcev v zraku

V Mariboru se v zadnjih letih ponovno viša vsebnost škodljivih delcev v zraku, še posebej pozimi, ko se izpustom iz cestnega prometa pridružijo še izpusti iz kurišč in soljenja cest. Strokovnjaki so prepričani, da bi se z zmanjšanjem delcev v zraku lahko močno izboljšalo tudi zdravje Mariborčanov. Medtem ko se je število preseganj dnevne mejne vrednosti drobnih delcev v zraku po letu 2003 postopno nižalo in leta 2009 doseglo dovoljeno mejo 35 dni preseganj na leto, se v zadnjih letih število preseganj znova povečuje. V letu 2010 je bila mejna vrednost v središču Maribora presežena 47-krat, lani že 65-krat. Več na www.delo.si.

Center bo okoljska cona

Konec septembra bo Maribor uvedel pilotno okoljsko cono. Okoljske cone so predeli mestnega okolja, v katerih se zmanjšujejo emisije prašnih delcev na podlagi urejanja prometa in omejevanja voženj z vozili, ki imajo neustrezen emisijski standard euro. Pilotna okoljska cona bo v Mariboru trajala do 30. aprila 2013 in bo zajela večji del mestnega središča, vanjo pa bo prepovedan vstop z avtomobili z motorji euro 0 in euro 1, torej vozili, prvič registriranimi pred 1. oktobrom 1996. Iz prepovedi bodo za zdaj izvzeti lastniki neustreznih vozil s stalnim prebivališčem na območju cone Razlogi, ki so mariborsko občino navedli k uvedbi pilotske okoljske cone, so izboljšanje trenutno neustrezne kakovosti zraka ter okoljska zakonodaja. Več na www.vecer.com.

Vrtičkarji na “tuji zemlji”

Prvi topli spomladanski dnevi so k vrtnim opravilom spodbudili številne ljubiteljske vrtnarje, da so z vrta pospravili ostanke zadnje zimske zelenjave in pripravili zemljo za novo setev. Sajenje krompirja in čebulnic pa je za nekatere vrtičkarje na občinskem zemljišču na Studencih, ob zahodni obvoznici, potekalo v turobnem vzdušju. 20. marca jih je namreč presenetil napis, da morajo do 6. aprila pospraviti vse količke in postavljene lesene kolibe. Vrtičke preko Dravograjske ceste pri Qlandiji bodo kmalu zamenjali večstanovanjski objekti, parkirišča in zelene površine sakralnega centra. Več na www.vecer.com.

Ali je Celje onesnaženo, bodo odločili arbitri

Generalni direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina in predstavnik Civilnih iniciativ Celja (CIC) Boris Šuštar sta podpisala dogovor o imenovanju skupine strokovnjakov, ki naj preiščejo in presodijo očitke, da Cinkarna v okolje spušča talij in kadmij.  Civilna iniciativa – poleg drugih očitkov o onesnaževanju okolja in ogrožanju zdravja Celjanov – sicer vztraja, da so izpusti in odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida nevarni, Cinkarna pa to odločno zanika. Včeraj je bil vendarle storjen pomemben korak k razjasnitvi dejstev. Cinkarna je CIC predlagala, da skupaj sestavijo arbitražni svet strokovnjakov, ki bo po natančno dogovorjenem programu dela preveril morebitno vsebnost talija in kadmija v vhodih in izhodih iz proizvodnje titanovega dioksida, torej aktualno problematiko, pozneje pa bi se lahko lotili tudi drugih očitkov CIC. Več na www.delo.si.

Država je idrijskim zaselkom vrnila avtobusna postajališča

Direktorat za promet je idrijsko občino obvestil, da je vnovič uvedel postajališča Godovič Log, Jelični Vrh, Baraka in Podroteja. Lansko poletje je namreč direkcija za ceste na omenjenem odseku zaradi varnosti zaprla postajališča, kar je precej razburilo približno 40 občanov. Občina je za šoloobvezne otroke sicer zagotovila prevoz s kombiji, medtem ko so se morali ostali znajti sami in več kilometrov pešačiti po neosveljeni cesti brez pločnikov do urejenih postajališč. Prebivalci so zato županu Bojanu Severu in direktoratu izročili peticijo za takojšnje ukrepanje. Čeprav so na direkciji zagotovili, da bodo vlogo za odobritev postajališč na državni cesti obravnavali prednostno, je minilo skoraj leto dni, da je država z živorumeno barvo označila postajališča na cestišču (dve ostajata neosvetljeni) in jih vnesla v daljinar ter vozne rede. Več na www.delo.si.

Bo parkiranje postalo plačljivo?

Kot kaže, bo Občina Idrija garažno in hkrati poslovno hišo sredi mesta gradila skupaj z zasebnikom. Njen svet je namreč s tem, ko je potrdil ustrezni odlok, omogočil objavo razpisa za izbiro zasebnega partnerja v tem projektu. Zanj pa se zanimajo le družbe, ki želijo v poslovnih prostorih odpreti trgovski center. Več na www.primorske.si.

Slovo enega zadnjih brezplačnih parkirišč v Kopru

V podjetju IP Obala bi kljub hudim finančnim težavam skupine Energoplan, pod okrilje katere sodijo, radi dokončali gradbeni projekt Levji grad na območju med Ferrarsko cesto in Vojkovim nabrežjem v Kopru. Na ogromnem zemljišču danes vsak dan parkira več sto voznikov, saj je to eno zadnjih brezplačnih parkirišč v občini. Kot kaže, bo kmalu drugače, saj nam je direktor podjetja IP Obala Robert Rožac povedal, da se s podjetjem Grafist pogovarjajo o tem, da bi del zemljišča uredili in na njem začeli pobirati parkirnino, kar je potrdil tudi lastnik podjetja Grafist Anto Guberac. Več na www.dnevnik.si.

Ankarančani parcel ne dajo, investitorjev pa od nikoder

Jutri bo znano, ali bodo tudi po tokratni dražbi ankaranske parcele ostale nedotaknjene. V Mestni občini Koper (MOK) jih namreč vztrajno uvrščajo na prodajne sezname, a kupcev ni od nikoder. So zanje postavili previsoke izklicne cene ali so potencialne investitorje pregnale grožnje Ankarančanov, da bodo vse morebitne nepremičninske posle izpodbijali na sodišču? Več na www.primorske.si.

Nakupovalna središča rastejo kot gobe po dežju

Novo novogoriško nakupovalno središče Supernova, ki jo podjetje Strabag gradi na Majskih poljanah v neposredni bližini železniške postaje in slovensko-italijanskega Trga Evrope, bo svoja vrata odprlo konec prihodnjega meseca. V nastajajočem centru bo skoraj polovico prodajnih površin oziroma 8600 kvadratnih metrov najel Mercator, čeprav je novo središče le streljaj oddaljeno od Qlandie, kjer je Sparova veleblagovnica, in Hoferja ter dva kilometra od Mercatorjevega nakupovalnega središča. Več na www.dnevnik.si.

Vila in park? Seveda ju hočemo!

Sodeč po pojasnilih visokošolskega ministrstva, mestna občina ni več zainteresirana, da bi nanjo prenesli znamenito Laščakovo vilo z bogatim parkom. “To ne drži. Z novo vlado smo se začeli pogovarjati na novo. Še vedno smo zainteresirani, da občina vilo dobi,” odgovarja načelnik oddelka za družbene dejavnosti Vlado Peruničič. O tem, kakšno rešitev najti za znamenito Laščakovo vilo na Pristavi (Rafutu) in eksotični park, da ne bi več propadala, so v zadnjih letih Univerza v Novi Gorici, ZRC SAZU, občina in država preigrali že veliko možnosti. Še sredi lanskega leta je sicer kazalo, da so jo vendarle našli. Visokošolsko ministrstvo je načeloma soglašalo, da bi vilo odstopilo občini, a pod pogojem, da ta prevzame “obveznosti, ki izhajajo iz obnove, uporabe in upravljanja objekta.” Več na www.primorske.si.

Države z največjim številom koles na prebivalca v odstotkih (in številkah)

1. Nizozemska 99,1 odstotka (16, 5 milijona)

2. Danska 80,1 odstotka (4,5 milijona)

3. Nemčija 75,8 odstotka (62 milijonov)

4. Švedska 63,7 odstotka (6 milijonov)

5. Norveška 60,7 odstotka (3 milijone)

6. Finska 60,4 odstotka (3,2 milijona)

7. Japonska 56,9 odstotka (72,5 milijona)

8. Švica 48,8 odstotka (3,8 milijona)

9. Belgija 48 odstotkov (5,2 milijona)

10. Kitajska 37,2 odstotka (500 milijonov) Več na www.dnevnik.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri