Ljubljana po urbanistični prenovi postaja raj za opoldansko martinčkanje
Naše glavno mesto je sicer v marsičem še vedno daleč od Pariza, Londona ali New Yorka, a se je v njem vseeno naselil duh metropole. Po urbanistični prenovi mesta so ponovno zaživele ljubljanske promenade, mestne ulice, parki in trgi pa so postali priljubljena zbirališča na prostem. Svojo vlogo pri tem so seveda odigrali tudi prebivalci in številni obiskovalci Ljubljane, ki ob lepem vremenu preplavijo vse sončne kotičke mesta. S seboj prinesejo kavo, pivo, smoothie, časopis, ipad, študijske zapiske, psa, dojenčka, staro mamo. Več na www.dnevnik.si.
Ta mesec četrti razpis za Špico
Delavci Hidrotehnika so s s prvim pomladnim dnem začeli urejati Grudnovo nabrežje med Šentjakobskim in Hradeckega mostom. Ob na novo urejenem sprehajališču ob Ljubljanici bodo namestili klopi z macesnovimi sedali in nasloni, jeklene stole in mize. Ljubljančani, ki se bodo po desnem bregu Ljubljanice sprehajali do Špice in botaničnega vrta, bodo spomladi v prihodnjih letih na Grudnovem nabrežju lahko občudovali tudi polja zvončkov, kronic in ciklam, poleti pa naj bi nabrežje krasil cvetoči travnik. Poleg tega bodo zasadili tudi nekatere vrste grmovnic in nizkih dreves. Vsekakor bodo nove sprehajalne poti ob Ljubljanici veseli Ljubljančani, ki se že zdaj ob sončnih dneh z veseljem sprehajajo in posedajo ob reki. Pred časom urejena Špica je namreč priljubljeno zbirališče tako mladih kot starih, čeprav so načrti o gostinskem paviljonu na Špici še vedno zgolj načrti. Mestna občina Ljubljana kljub trem javnim razpisom in precejšnjemu znižanju zahtevane izhodiščne najemnine lokala še vedno ni oddala v najem. Več na www.dnevnik.si.
Občina deloma popustila gostincem
Ljubljanski gostinci iz ožjega mestnega središča, kjer je prepovedan promet, morajo letos zaradi spremembe odloka o posebni in podrejeni rabi javnih površin plačevati bistveno višje uporabnine za gostinske vrtove na javnih površinah. In sicer morajo za uporabo kvadratnega metra javne površine na dan plačati 0,72 evra brez davka na dodano vrednost, lansko leto pa so za isti kvadratni meter morali odšteti zgolj 0,34 evra. Lanskoletna sprememba odloka je prizadela tudi gostince iz preostanka mestnega središča, ki so še lani morali plačevati 0,34 evra, letos pa plačujejo 0,47 evra na dan na kvadratni meter. Več na www.dnevnik.si.
Pilotni projekt vpeljevanja kreativnih industrij
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je odprla Regionalni center kreativne ekonomije, ki deluje v Tehnološkem parku Ljubljana. Gre za pilotni projekt povezovanja kreativnih industrij, v tem primeru industrijskih oblikovalcev in podjetij pohištvene industrije. Projekt je del mednarodnega projekta Creative Cities, pri katerem poleg Ljubljane sodelujejo še mesta Leipzig, Gdansk, Genova in Pécs na Madžarskem. Več na www.dnevnik.si.
Stanovanjsko kreditiranje lani pešalo
Slovenske banke so lani opazile zelo zmanjšano povpraševanje po stanovanjskih posojilih. Prav tako analize kažejo, da so rasti stanovanjskega kreditiranja v minulem letu zastale. Medtem ko banke zatrjujejo, da se je povpraševanje po posojilih lani zmanjšalo, nepremičninski posredniki pravijo, da je povpraševanje ostalo enako kot leto prej, vendar pa se je zaradi večjih zahtev zmanjšalo število odobrenih stanovanjskih posojil. Več na www.finance.si.
Projekt Tobačna mesto: Namigi o varčevanju pri sanaciji res neutemeljeni?
Dela v gradbeni jami so kulturno zaščiteno hišo toliko načela, da bo Imos kot investitor izvedel še notranjo stabilizacijo stavbe. O uničevanju hiše, ki je zaradi kulturne zaščite niso podrli in sega globoko v gradbeno jamo, smo že pisali, prav tako o posedanju tirov in počasnejši vožnji vlakov pri železniški postaji Tivoli, kar je prav tako posledica omenjenih gradbenih del. Na dogajanje so najprej opozorili tisti, ki se redno vozijo z vlakom, kmalu so se na nas obrnili še ljubitelji kulturne dediščine. Povedali so, da preslaba zaščita gradbene jame na omenjeni hiši, ki je del slovitega, prepoznavnega kompleksa Tobačne, povzroča velike razpoke. Več na www.delo.si.
Križanke ne bodo vrnjene v naravi
Državno pravobranilstvo je leta 2011 prejelo 18 novih denacionalizacijskih zadev, tako jih je skupaj obravnavalo 308. Zaključenih je bilo 73, kar je pol manj kakor leto prej. Nerešenih je ostalo 235 zadev, med njimi nekateri večji zahtevki. Še vedno ni zaključen zahtevek Družbe hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega oziroma sester usmiljenk, ki v denacionalizacijskem postopku od države zahtevajo vrnitev številnih ljubljanskih nepremičnin v naravi. Družba v kompleksu Poljane zahteva vrnitev stavbe Srednje upravno-administrativne šole in objekt Dijaškega doma Ivana Cankarja, v kompleksu Tabor pa stavbo, v kateri je Dijaški dom Tabor, in stavbe ministrstva za notranje zadeve, poleg tega še stavbe Ginekološke klinike (Leonišče) in Veterinarske klinike. Več na www.delo.si.
Otroci so žrtve neprimernih igral
V ljubljanskem vrtcu Vrhovci so ob nedavnem pregledu otroških igral ugotovili, da je 28 od 50 igral na njihovih igriščih nevarnih. Vsa ta igrala morajo zdaj v vrtcu prilagoditi, tako da bodo spet ustrezala standardom, finančno breme za to pa je na plečih vrtca. Ker si vrtčevski proračuni to težko privoščijo, so se starši otrok tega vrtca odločili, da 24. aprila organizirajo prireditev, na kateri bodo pobirali simbolično vstopnino in prostovoljne prispevke ter tako pomagali nabaviti nova igrala za vrtec, je povedala predstavnica v svetu staršev Barbara Müller. Več na www.dnevnik.si.
Namesto ene velike raje dve ločeni telovadnici
Ob gradnji telovadnice na viški gimnaziji, ki jo financira ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, MOL nedaleč stran, na OŠ Vič, načrtuje gradnjo še ene šolske telovadnice. Nekateri poznavalci so prepričani, da je to negospodarno. Po mnenju dr. Janka Strela s fakultete za šport je to še en primer neracionalne gradnje športnih dvoran v mestu, pri čemer občina ne najde skupnega jezika z državo. Tako nastajajo »amputirane«, nepopolne telovadnice. Po njegovem bi bila veliko cenejša skupna gradnja ene večje dvorane, ki bi bila tudi bolj uporabna. Vzdrževanje dveh telovadnic bo tako dražje, možnosti za strokovno delo pa dosti slabše. Več na www.delo.si.
Odgovor na opoldansko vprašanje: ali naj bo vlada za vzor in drage avtomobile zamenja za kolesa?
V času, ko se družinam obetajo večji stroški na račun državnega varčevanja, bi vladne strukture lahko pokazale resnost svojih namer in začele z varčevanjem tudi pri sebi. Kolo je poceni, ekološko in praktično prevozno sredstvo. Tudi evropski politiki se odločajo za kolesa. Mariborska Kolesarska Mreža: Naj vlada del od trošarin in prodanih vinjet nameni izgradnji državnega kolesarskega omrežja. Brez rednega financiarnja kolesarskih projektov je vsako paradiranje zgolj šminka. Če že varčujemo – se sploh zavedamo koliko bi z vlaganjem v kolesarstvo na dolgi rok privarčevali?« Več na www.delo.si.
Kavalir je ponovno v mestu Po zaprtem mestnem središču turiste in občane od včeraj naprej ponovno prevaža Kavalir.Tudi letos ga lahko naročite vsak dan od 9. do 18. ure in ob nedeljah od 8. do 17. ure, vse do 30. oktobra, na telefonskih številkah 031 666 331 in 031 666 332. Vozilo na električni pogon je potnike sicer začelo prevažati po naročilu že spomladi leta 2008, in sicer v sklopu projekta spodbujanja trajnostne mobilnosti Civitas Elan. V sklopu istega projekta ta mesec poskusno uvajajo spremembe še na mestnih avtobusih. Osebe z gibalnimi motnjami bodo odslej lahko na številkah 01 58 22 425 in 051 44 99 92 za določen dan in uro naročile, da jih na določenih postajah pobere prilagojen nizkopodni avtobus. Več na www.dnevnik.si.
Naročnine za Bicikelj bodo samodejno podaljšali
Čez približno mesec dni bo minilo eno leto, odkar je podjetje Europlakat v sodelovanju z ljubljansko mestno občino v prestolnici uvedlo sistem samopostrežne izposoje koles Bicikelj, ki ima danes že skoraj 29.000 uporabnikov. Od tega je le zanemarljiv delež tedenskih uporabnikov, večina se je namreč odločila za enoletno naročnino, to pa bodo morali, če se bodo želeli še naprej voziti z mestnimi kolesi, podaljšati. “Letne naročnike bomo 30 dni pred iztekom naročnine obvestili po elektronski ali običajni pošti in jim naročnino avtomatično podaljšali, če tega ne bodo želeli, pa nam bodo morali to sporočiti,” pojasnjuje namestnik direktorja Boštjan Berčan in dodaja, da obnovitev pomeni tudi avtomatično plačilo naročnine preko tekočega računa, ki pa je ne bodo zvišali in ostaja tri evre. Več na www.dnevnik.si.
Bodo na Zaloški cesti do sredine aprila še večji zastoji?
Delavci Cestnega podjetja Ljubljana so z današnjim dnem znova spremenili potek delne zapore Zaloške in Njegoševe ceste, ki bo predvidoma veljal do 14. aprila. V sklopu gradnje komunalne infrastrukture in urejanja samega križišča bodo začasno enosmerno ureditev Njegoševe ceste podaljšali do Vrhovčeve ulice. To pomeni, da bo prepovedano levo zavijanje v garažno hišo Šentpeter. Vozniki bodo lahko dostopali do garaže le z Ilirske ulice. Več na www.dnevnik.si.
Nizozemski veleposlanik se je odpravil v Koper z vlakom
Jos Douma, nizozemski veleposlanik v Sloveniji, se je temeljito pripravil na sodelovanje na okrogli mizi o kakovosti v logistiki, ki jo je prejšnji teden organizirala Fundacija za poslovno odličnost, gostila pa Luka Koper. Odločil se je, da se v Koper odpelje z vlakom. Ko je svojo namero sporočil sodelavcem, so ga razglasili za norega. Med vožnjo se je lahko v živo prepričal, da so železnice še vedno takšne, kot so jih zgradili v času Avstroogrske. V vsaki drugi državi bi bilo povsem običajno, da se ljudje vozijo z vlaki, v Sloveniji – in še zlasti na progi proti Kopru – pa je to dogodek, ki si zasluži medijsko pozornost. Več na www.finance.si.
Kino Šiška: idej ne bo zmanjkalo
Pred Centrom urbane kulture Kino Šiška je živahno že v dopoldanskih urah, ko sončni žarki marsikoga privabijo na obvezno jutranjo kavo, mize pa se ne spraznijo vse do večera. Ideja o ponovni oživitvi nekdanje kinodvorane in njene okolice je očitno padla na plodna tla, saj Kino Šiška vsako leto obišče več kot 65.000 ljubiteljev kulture. “Veseli me, da smo omrežili toliko obiskovalcev, saj smo majhna ekipa, ki je začela počasi in pri tem naletela na številne ovire,” je z delom, za katerega so prejeli tudi viktorja za posebne dosežke, zadovoljen direktor Centra urbane kulture Simon Kardum. Več na www.dnevnik.si.
Brez posegov v kmetijska zemljišča
Potem ko so ljubljanski mestni svetniki julija 2010 sprejeli dolgo pričakovani občinski prostorski načrt, bodo že na naslednji seji razpravljali o njegovih spremembah in dopolnitvah. Predvidene spremembe bo občina javno razgrnila 16. aprila, 8. maja pa bo na Gospodarskem razstavišču potekala javna obravnava prostorskega načrta. Več na www.dnevnik.si.
Štiri zelene prezračevalne cevi in ograja na Trgu reformacije so edine sledi pod zelenico zgrajene železobetonske konstrukcije. “Na območju Ljubljane je 32 takšnih javnih zaklonišč. Nazadnje smo jih seveda uporabljali leta 1991, a niso bila povsem polna,” razlaga Uroš Jasenc z občinskega oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo in odklene ključavnico na zaščitni plošči, pod katero se skrivajo strme stopnice v podzemlje. V Ljubljani je okoli 730 zaklonišč, od tega 32 javnih, največje pa je pod Ljubljanskim gradom. Več na www.dnevnik.si.
Danes popoldne bodo v Kamniku odprli prvo mestno kolesarnico, ki so jo poimenovali Kam-kolo. Brezplačna kolesarnica je del izpolnjenega dolga, ki izhaja iz lanskega projekta Štajnraum, ki si je za cilj postavil v sodelovanju z občinsko upravo izbrati dva relativno nezahtevno izvedljiva predloga občank in občanov za prijetnejše bivanje. Poleg brezplačne izposojevalnice koles na Šutni so si takrat občani zaželeli tudi postavitev več smetnjakov v mestnem središču, tudi za pasje iztrebke in recikliranje materialov. Pet novih mestnih koles, v barvah občinske zastave, si bo mogoče od jutri dalje izposojati v Zavodu za turizem in šport. Treba bo predložiti osebni dokument in 10 evrov kavcije. Prva ura je zastonj, vsaka nadaljnja pa 2 evra. Ker je mesto in njegova okolica dokaj zanimiva in so v bližini urejene tudi kolesarske steze, zanimanja za izposojo koles zagotovo ne bo malo. Več na www.dnevnik.si.
Tudi 50.000 evrov za stanovanje je za večino Kočevcev še vedno preveč
Čeprav število ljudi, ki zapuščajo gospodarsko uničeno Kočevsko, narašča počasi, reševanje bivanjskih težav tistih, ki ostajajo, ni nič lažje. Stanovanj na nepremičninskem trgu ne primanjkuje, vendar je takih, ki bi si jih Kočevci lahko privoščili, malo. Razlog je skoraj 20-odstotna brezposelnost in posledično nizka kupna moč prebivalstva, ki mu ne pomaga niti precejšnje nižanje vrednosti nepremičnin. Po podatkih Geodetske uprave RS je bilo treba še februarja lani na Kočevskem za enosobno oziroma dvosobno stanovanje v povprečju odšteti slabih 97.000 evrov, ob koncu leta pa že 32.400 evrov manj. Več na www.dnevnik.si.
Prejšnja vlada je s podelitvijo stavbne pravice Nogometni zvezi Slovenije prižgala zeleno luč za nogometni center na Brdu, ki poleg novih štirih igrišč predvideva tudi novo upravno središče za zvezo. Pozimi so stroji zabrneli in z zemljo zravnali tribuno nekdanjega hipodroma. A zdaj se je gradnja ustavila. Ko smo pred časom za komentar o projektu prosili generalnega sekretarja nogometne zveze Aleša Zavrla, nam je ta zelo na splošno pojasnil, da gradnja poteka po načrtih. Dejansko pa vseh načrtov in predvsem soglasij za center sploh še nimajo. Zato so lahko opravili le zemeljska dela, za vse ostalo pa bodo morali pridobiti gradbeno dovoljenje. Več na www.dnevnik.si.
Pivška jezera bodo v regijskem parku
Pranje avtomobilov v Petelinjskem jezeru bo kmalu zgodovina. Za ustanovitev regijskega parka so namreč glasovali tudi pivški občinski svetniki. V nadaljnje postopke bo vključena tudi javnost, ko bo občina izdelala osnutek akta o zavarovanju. Razmišljanja o ustanovitvi regijskega parka na območju 17 pivških presihajočih jezer so na občini Pivka po nedavnih težavah z onesnaženo pitno vodo na Pivškem in Postojnskem strnili v predlog, tudi zaradi neodgovornega ravnanja posameznikov – od pretiranega gnojenja do pranja avtomobilov ob jezerih. Poleg gradnje ustrezne komunalne infrastrukture je park tudi za občino eden od načinov ukrepanja proti ponovnemu onesnaževanju in izgubi kakovostnih življenjskih virov. Več na www.delo.si.
Unescova dediščina: Idrija upa, da bo šlo v tretje rado
O tretji kandidaturi Idrije za sprejem v elitno druščino s svojim rudnikom živega srebra in tehniško dediščino bo Unesco odločal junija v St. Petersburgu. Po dveh neuspelih poskusih sta se nekdaj največja rudnika živega srebra na svetu Idrija in Almaden odločila, da bosta sama prepričevala odbor Unesca o svoji izjemni rudarski dediščini, potem ko je lani nominacija vnovič za vsega en sam glas padla v vodo zaradi pomanjkljivega mehiškega dela dosjeja. Več na www.delo.si.
Pobuda za oživitev: Svetilnik na piranski Punti
Svetilnik na piranski Punti je ena največjih znamenitosti mesta, toda propada. V njem se dogaja zelo malo ali nič in Pirančanom takšen ni niti malo všeč. Zato je nekaj meščanov začelo akcijo, da bi mu vrnili dušo. Pripravili so dan odprtih vrat in ugotovili, da je pravi mestni magnet. Pobudo za oživitev svetilnika je dala Tončka Senčar, piranska aktivistka in članica več društev, ki pomagajo mestu. »Ustna pobuda pred dvema letoma je izzvenela v prazno, zato sem na občino zdaj poslala pisno. Rezultat je bila čistilna akcija, ki so se jo poleg piranske mladine udeležili tudi štirje občinski uradniki in podžupanja Meira Hot. Več na www.delo.si.
Kdor se rekreira ali sprehaja po zelenih površinah na rtu polotoka Seča, ima odslej poleg bližine morja, svežega zraka in miru na voljo še zunanji fitnes. Z veliko truda in vztrajnosti ga je postavilo portoroško športno društvo Jaz sem najboljši. V zgolj treh mesecih je avtor projekta in predsednik društva Mojmir Kovačzbral polovico denarja za naložbo v ta projekt. “Začeli smo z zelo optimistično formulo: če bo tisoč ljudi podarilo vsak po deset evrov, bomo lahko kupili deset naprav za zunanji fitnes. Cilj smo dosegli le na pol, športna orodja smo sicer postavili, dolg pa je ostal. In krajani so dali še pobudo za otroška igrala, ki bi dopolnjevala zunanji fitnes, zato denar vztrajno zbiramo še naprej,” dodaja. V zunanjem fitnesu se je moč po navodilih, objavljenih na vhodni tabli, preizkusiti v več vajah za raztezanje in učvrstitev mišic. Več na www.primorske.si.
Propadajoči plavalni bazen na obrobju Kindlerjevega parka namerava občina zasuti in urediti zelenico. Petmetrski skakalni stolp pa bo ostal, saj je – tako kot celoten bazen – spomeniško zaščiten. Bistriški bazen olimpijskih dimenzij, ki je bil kot prvi na Primorskem zgrajen pred 60 leti, je že dolga desetletja prava mestna sramota in divje odlagališče odpadkov. Bazen, ki ga je gradila tedanja JLA ob sodelovanju ljudske oblasti in bistriške mladine, je bil ponos kraja. Ko pa so ga morali ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja opustiti, ker ni več ustrezal sanitarnim predpisom, je začel ta veliki objekt – dolg je 50, širok pa 25 metrov – propadati. V osemdesetih letih je tedanja Športna zveza poskušala dobiti denar za gradnjo čistilne naprave, kar je bil eden od pogojev za usposobitev bazena. A ta zamisel je padla v vodo. Več na www.primorske.si.
Mariborska projektantska hiša Styria je svetu zavoda OŠ Miren, svetu staršev in občinskim svetnikom predstavila idejni projekt obnove mirenske šole in gradnje telovadnice. Največ vprašanj je bilo v zvezi z igriščem na strehi. Zgodba o obnovi šole in gradnji telovadnice v Mirnu ima že dolgo brado. Vodstvo šole že od leta 2003 opozarja na nevzdržne razmere, občina pa za doslej svoj največji projekt ni dobila niti gradbenega dovoljenja. Idejni načrti so se spreminjali in po zadnjih načrtih, ki jih je izdelalo podjetje Styria, naj bi šolsko igrišče zgradili na strehi nove telovadnice. Zanj drugje ni prostora, ker občina ni uspela pridobiti zemljišča. Več na www.primorske.si.
Vrtičkarji” napovedali vojno zapuščenim javnim površinam
“Proti umazaniji in plevelu se bojujemo z orodjem in cvetlicami,” se glasi nekakšen neuraden slogan gverilskih vrtičkarjev. Sliši se nenavadno in tudi je. Gre za “vrtičkarje”, ki so napovedali vojno zapuščenim in umazanim javnim površinam. Na njih brez dovoljenja, navadno pod okriljem noči, posadijo rože, drevesa, zelenjavo ali sadje in jih s tem polepšajo. Od tod tudi pridevnik gverilsko – njihovo početje je namreč nezakonito. Se pa pod tem izrazom skriva gibanje radikalnega vrtičkarstva, ki na vrtnarstvo gleda kot na popolnoma političen projekt, ki nima dosti zveze z običajnim hortikulturnim delovanjem. Skupina ima tudi svoj mednarodni dan – 1. maj je namreč mednarodni gverilski dan sajenja sončnic. Več na www.dnevnik.si.