Od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol: zgodba o javnem upravljanju

Predstavljajte si, da se nekaj preprostih ljudi odloči postaviti klop na dvorišču svoje soseske. Kaj bi lahko bilo lažje? Vse kar potrebujejo so štirje betonski zidaki in deska. Samo postavljanje klopi bi trajalo približno pet minut in vsa zadeva bi bila opravljena brez nepotrebnega tratenja časa ali prostora. Ker bi uporabili tako rekoč odpadne materiale tudi denarja ne bi trošili. Tako bi bila ena od lokalnih potreb zadovoljena takoj in vendar trajnostno, saj bi bilo sestav mogoče tudi reciklirati. To je primer procesa od spodaj navzgor (»bottom up«) – takega, ki omogoča tudi nadvse zadovoljivo spuščanje zadnjice od zgoraj navzdol.

Žal pa lahko upravni organi takšen prenagljen poseg hitro kaznujejo in klop umaknejo zaradi neskladnosti s predpisi o graditvi objektov in prostorskem načrtovanju. Tisti, ki so za tak poseg odgovorni, so lahko deležni kazni ali pa se celo znajdejo na sodišču …

Sedaj si predstavljajmo, da neko vrhovno telo, recimo mestna uprava ali ministrstvo, klop razglasi za »javno« klop in jo opredeli kot podporni mehanizem za spodbujanje socialne kohezije ter razvoja aktivnega državljanstva in demokracije. Navsezadnje lahko ljudje na javnem prostoru sedijo skupaj in se pogovarjajo o trajnostnem razvoju svojega mesta.

Projektu klopi bodo odslej namenjena znatna javna sredstva v okviru proračunov na različnih ravneh, podprta tudi s predlogom za dodatno financiranje iz sredstev Evropske unije. Glede na strateško pomembnost projekta in nezadržno širjenje prostorske balkanizacije bodo vse upravne ravni, zdaj že geoloških razsežnosti, glede na svojo politično in upravno ‘odgovornost’, sektorizacijo veščin in storitev, skupaj z množico svetnikov, podpredsednikov, direktorjev, načelnikov in oddelčnih vodij kmalu vključeni v izvedbo projekta – če jih bo glede na velikansko število sploh mogoče vse poiskati.

Podali bodo mnenja za in proti, vsa odlično predstavljena in argumentirana, upoštevajoč ustreznost in nujnost takšne instalacije, njeno lokacijo in vložke, ki jih zahteva. Vse to bo seveda pospremljeno s potrebnimi dovoljenji, pooblastili, pravili za njeno uporabo in ocenami stroškov glede na prihodnji obisk izdelanimi v Excelu. Približno dve ali tri leta bo trajalo, da bo klop postavljena in gotovo bo nameščena na mestu, na katerega lokalno prebivalstvo ne bi niti pomislilo, in dokončana, ko takšno ulično pohištvo ne bo več v modi. Čisto verjetno je tudi, da klop, kljub potratnim raziskovalnim pogodbam, s katerimi so se obogatile sumljive organizacije, nikoli ne bo uresničena. To je običajni učinek tovrstnih procesov od zgoraj navzdol (»top-down«), v katere smo vsi pahnjeni.

Vemo, da se procesi od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor le redko ujamejo. V Franciji s tem v zvezi govorimo o optimizaciji Reforme za novo javno upravljanje (»Revision Generale des Politiques Publiques«).

Vsakršna podobnost zgoraj opisanega primera z resničnimi dejstvi je zgolj naključna.

 

Članek je prevod članka, izvirno objavljenega na blogu programa URBACT.

Prevedla: Petra Očkerl, Marko Peterlin

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri