Souporaba avtomobila končno tudi pri nas

Ali bi posodili avto za 20 evrov na dan?

Nedolgo nazaj je uradno zaživela spletna stran oziroma skupnost PosodiAvto.si, prek katere si bodo lahko različni uporabniki delili avtomobile. Torej, na eni strani so tisti, ki bodo posojali avtomobile, na drugi pa tisti, ki si jih izposojajo. Glede na to, da smo Slovenci precej navezani na svoje jeklene konjičke, saj ima v povprečju vsako gospodinjstvo najmanj enega, si verjetno marsikdo misli, da takšna zamisel nikoli ne bo zares zaživela. A Lev Piautzer, ustanovitelj, je optimističen. Pričakuje, da bodo v dveh letih imeli okrog dva tisoč članov. Neuradno naj bi jih imeli ta hip približno 200. Najprej bo šlo za zaprto skupino ljudi za obdobje približno treh mesecev samo v Ljubljani. Koristi naj bi imeli oboji – tisti, ki posojajo, in tisti, ki si izposojajo avtomobile. Posojevalci bi si znižali strošek lastništva, izposojevalci pa bi se izognili tem stroškom. Več na www.finance.si.

Intervju: Slovenski župani so obsedeni z novogradnjami

Namesto da bi občine izkoristile, kar že imajo, načrtujejo nova razvojna območja; gradnja na teh je namreč preprostejša in tudi donosnejša. Med urbane grehe minulih desetletij Luka Mladenovič uvršča predvsem zanemarjanje infrastrukture, ki je že na voljo, pa tudi zavračanje pobud meščanov o boljšem izkoristku prostora. Znanje za zasuk v pozitivno smer imamo, a kaj, ko družba za to ni zrela, pravi. V trajnostnem razvoju okolja smo po njegovem mnenju tri desetletja za zahodno Evropo. Več na www.finance.si.

Gradnja garažne hiše pod tržnico začasno ustavljena

Skoraj hkrati s tem, ko so arheologi na delu ljubljanske tržnice zaključili predhodne arheološke raziskave, je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk podpisal predlog začasne zaščite tržnice kot kulturnega spomenika državnega pomena. To pomeni, da je gradnja garažne hiše pod tržnico, ki naj bi jo Mestna občina Ljubljana gradila v javno-zasebnem partnerstvu, vsaj začasno onemogočena. V vmesnem času mora Zavod za varstvo kulturne dediščine ovrednotiti izkopanine in pripraviti poročilo, v katerem lahko predlaga tudi stalno razglasitev tržnice za spomenik bodisi lokalnega bodisi državnega pomena. Več na www.dnevnik.si.

Parkirni kaos pod Stožicami

Kljub temu da parkirna hiša pod športnim centrom Stožice obratuje že od odprtja centra avgusta 2010, še zmeraj ni v celoti končana. Na to obiskovalce opozarjajo tudi raznorazna opozorila, natisnjena kar na domačem tiskalniku in posejana po vsem parkirišču. Med drugim lahko najdemo oznake za parkirišča za predstavnike Nogometne zveze Slovenije in predstavnike sedme sile tudi v času, ko tekem ni in je parkirna hiša razmeroma prazna. Take “označbe” pa niso samo neugledne, temveč lahko obiskovalce tudi drago stanejo. Več na www.dnevnik.si.

Stožice po Libijcih rešujejo Američani

Družba Grep, ki je gradila športni park Stožice, naj bi v začetku tega tedna z ameriškim skladom ICON Capital Group iz Atlante podpisala pismo o nameri za nakup bodočega stožiškega nakupovalnega centra. Tako Zlatko Sraka, direktor Energoplana, kot tudi Uroš Ogrin, prvi mož Gradisa G, ki sta v solastnika Grepa, omenjene informacije nista želela potrditi. Od neuradnih, a zanesljivih virov pa smo izvedeli, da je do podpisa pisma resnično prišlo, vendar gre za zdaj za neobvezujoči dokument, ki tudi Grepu omogoča, da lahko še naprej išče tudi druge kupce. Po naših informacijah graditelj Stožic od kupca pričakuje od 150 do 200 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.

Razvajati kolesarje, ne avtomobiliste

V slovenskih mestih je vse več kolesarjev, a kolesarska infrastruktura temu ne sledi. »Kolesarsko omrežje je razdrobljeno, manjkajo tudi kolesarske povezave z zaledjem Ljubljane za rekreativne kolesarje. Značilni sta podrejenost motoriziranemu prometu in slaba tehnična izvedba (na primer širina stez, izvedba robnikov, potopni stebrički, uvozi stranskih cest, količki za preprečevanje parkiranja, lokacije smetnjakov ali vodenje in razporejanje kolesarjev v križiščih). Na nekaterih ključnih odsekih v središču mesta je še vedno prepovedano kolesarjenje, enako velja za več enosmernih ulic. Nekateri novi posegi so načrtovani tako, da kolesarje upočasnijo ali celo ogrožajo njihovo varnost.« Več na www.delo.si.

„Življenje je kot bi vozil kolo. Da bi obdržal ravnotežje, se moraš gibati.”

To je zapisal Albert Einstein, kolesar… Ni dovolj, da imamo v glavi in srcu le veliko željo kolesariti v službo. Vse to nam lahko hitro pobegne iz duše, če se na kolesu ne počutimo dobro ali če nas je strah. Zelo pomembno je, kako na kolesu sedimo – da se počutimo udobno, da imamo občutek, da smo s kolesom eno; če je tako, potem ni večjih skrbi. Povsem drugače je, če svoje kolo doživljamo kot nasprotnika, če mu ne zaupamo in če ves čas premišljujemo, kaj nam bo zakuhalo. Več na www.delo.si.

Visoke pete na kolesu    

Tako kot se vse bolj razvija kolesarska moda v rekreativnem kolesarstvu, se tudi tista za mestno poganjanje pedal; jasno, za oba spola. Modne kolesarke revije so paša za oči! Kdo se bo tega lotil pri nas? Vprašanje, kaj obleči za na kolo, s katerim se boste peljali v službo, je za predstavnice nežnega spola vsaj tako pereče kot vprašanje „Ali me bo povozil avto?”.  To je povsem žensko in seveda zelo življenjsko vprašanje. Ženske niso le pametnejše in boljše od moških, ženske so rade tudi lepe. Več na www.delo.si.

Dobrih 17.000 evrov za obnovo vodnjakov

Ob svetovnem dnevu voda je Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda objavil javni razpis za obnovo vodnjakov 2012. Letošnja vodilna tema razpisa je Voda za hrano. Razpis je namenjen občinam za projekte obnove slovenskih krajevnih vodnjakov in šolam za idejne zasnove vodnih učnih poti. V 14 letih delovanja sklada je bilo obnovljenih že 78 različnih vodnih virov v 67 občinah ter izdelanih 28 idejnih zasnov vodnih učnih poti. Vsa razpisana vrednost projekta znaša 21.200 evrov, od tega je 17.000 evrov namenjenih za obnovo vodnjakov, 4200 evrov pa za šole. Rok za oddajo prijav je 30. april. Več na www.dnevnik.si.

Poporodni krči operne naložbe

To zimo se je naložba v ljubljansko operno hišo v glavnem zaključila in ansambel je začel delati v novih vadbenih prostorih. S tem se je končala šestletna agonija umetniškega ansambla, ki se je, razseljen po neprimernih lokacijah, soočal z lastno umetniško stagnacijo. Že ob vselitvi je bilo jasno, da bodo delovni pogoji boljši, da bo tudi za obiskovalce bolje poskrbljeno, jasno pa je bilo tudi, da vsa dela na stavbi še niso zaključena in da bo treba na umetniški izkoristek še čakati. Opere željni obiskovalci so kar nekaj mesecev vnaprej pokupili vstopnice za predstave v matični hiši. A zdaj, ko prireditve že tečejo, obiskovalci opozarjajo na nekatere funkcionalne nevšečnosti, ki jih vlagatelji (še) niso odpravili, pa tudi pripombe na arhitekturne posege ne pojenjajo. Več na www.dnevnik.si.

Kongresni trg: spet lepijo razpoke

Prenovo Kongresnega trga v središču prestolnice smo si poleg pompoznega koncerta zapomnili tudi po tem, da so se na ploščadi pred univerzo že tri mesece po dokončanju pojavile razpoke. Te so tedaj sicer zakrpali z globinskim vbrizgavanjem smole, pred kratkim pa so se vnovič pojavile tako pred univerzo kot tudi na nasprotni strani ploščadi, v neposredni bližini Slovenske ceste. Tako so včeraj delavci že drugič v devetih mesecih polnili razpoke z lepilno maso. Več na www.dnevnik.si.

Konec krize s prostorom v vrtcih

Konec meseca se izteče rok, ko morajo starši svoje otroke vpisati v vrtce. Starši morajo vloge poslati na naslov tistega vrtca, ki so ga navedli kot prvo izbiro, ob točkovanju pa še naprej ostaja najpomembnejši kriterij stalnost bivanja v ljubljanski občini. Prednost imajo torej tisti, ki že vsaj dve leti živijo v Ljubljani.Glede na to, da se je v zadnjih treh letih v vrtce vpisalo vsako leto nekaj več kot 3000 otrok in da se je leta 2011 po statističnih podatkih v Ljubljani rodilo 3205 otrok, Fabčičeva predvideva, da letos v nasprotju z minulimi leti prostorske stiske ne bo. Več na www.dnevnik.si.

Vlada razrešila direktorja republiškega stanovanjskega sklada

Dosedanji direktor republiškega stanovanjskega sklada Primož Pirc je z včerajšnjim dnem končal svoje delo na skladu. Vlada ga je namreč razrešila z mesta direktorja in na njegovo mesto imenovala Žigo Andoljška. Nekdanji član nadzornega sveta stanovanjskega sklada Andoljšek bo to funkcijo opravljal do izbora novega direktorja, vendar ne več kot 90 dni, so pojasnili na vladi. Več na www.dnevnik.si.

Smrad v Pirničah skrbi tudi zdravnike

“Zdravstveni delavci zdravstvenega doma Medvode opozarjamo na neznosne bivanjske razmere v Pirničah pri Medvodah in bližnji okolici zaradi onesnaženja zraka z žveplovim vodikom in amonijakom, ki se sproščata pri razgradnji bioloških odpadkov, kot sta koruzna silaža in gnojevka iz bioplinarne Petač, zgrajene v neposredni bližini stanovanjskih objektov,” med drugim piše v pismu, ki ga je direktor zdravstvenega doma Medvode Rajko Vajd naslovil na okoljski inšpektorat. Več na www.dnevnik.si.

Obnova proge traja dlje od njene gradnje

Sedaj je že jasno, da država del na skoraj 120 let stari železniški progi Kočevje-Grosuplje ne bo končala pravočasno. Zaključek modernizacije in vzpostavitev potniškega prometa sta bila predvidena do konca letošnjega leta, a bo treba roke zaradi pomanjkanja denarja premakniti v prihodnost. Letos in prihodnje leto bo za prenovo na voljo 18,9 milijona evrov, kar bo zadostovalo le za nekatera dela. “Vključena je gradnja postajališč, peronov in parkirnih mest na šestih postajališčih ter ureditev ribniške postaje in podhoda. Iz teh sredstev bo zagotovljeno tudi zavarovanje petih nivojskih prehodov od Grosuplja do Ortneka,” je povedal vodja obnovitvenega projekta pri Direktoratu za železnice in žičnice Mitja Kosec. Več na www.dnevnik.si.

Za mesto po meri otrok

Mestna občina Maribor (MOM) se je s prijavo pilotskega projekta doživljajsko igrišče Doži uvrstila med štiri evropska mesta, ki se potegujejo za nagrado za odličnost – mesto po meri otrok. Tema letošnjega razpisa je otrokom prijazno načrtovanje sosesk, nanj pa se je prijavilo 22 evropskih mest iz desetih držav. Kot so sporočili iz MOM, se v ožjem izboru za nagrado potegujejo še italijansko mesto Reggio Emilia ter nemški mesti Hamm in Oldenburg. Maribor se za nagrado za odličnost zavzema s projektom Doživljajsko igrišče v malem betnavskem gozdu, ki je prvo doživljajsko igrišče v Sloveniji. Več na www.vecer.com.

Primanjkuje atraktivnih javnih otroških igrišč

Čeprav se je MOM uvrstila v ožji krog za naziv Mesto po meri otrok, občani pogrešajo več urejenih igralnih površin, ki bi spodbujale otrokovo domišljijo in kreativnost. V Mariboru je registriranih več kot 150 zemljišč, ki naj bi bila urejena za igro, vendar so številna obstoječa igrala neatraktivna, nefunkcionalna in zadržijo pozornost otrok le za kratek čas. Obenem je danes vse več igral, ki jih postavijo trgovski centri in gostinski lokali z namenom, da privabijo več obiskovalcev. Javnih površin, ki bi bile namenjene kvalitetni otroški igri, pa v Mariboru primanjkuje. Najbolj problematična skupina ostajajo mladi, saj jih ne zajema skoraj nobena “igralna ponudba”, njihovo nezadovoljstvo pa se lahko odrazi v pasivnosti, vandalizmu in slabih navadah. Več na www.vecer.com.

Čakajoč na odločitev vlade

Gradnja Maksa z UGM se bo pričela, ko bodo zanjo zagotovljena finančna sredstva, sporočajo z mariborske občine, kjer čakajo na poteze vlade. Oktobra lani so ob Ruški cesti slovesno položili temeljni kamen za Mariborski kulturni center (Maks) in novo Umetnostno galerijo Maribor (UGM). Tedaj so lahko Mariborčani slišali optimistične napovedi o skorajšnjem pričetku gradnje; dela na gradbišču naj bi bila končana pozno poleti oziroma jeseni letos – če bo vse po sreči -, je lani izjavil Janez Ujčič, nekdanji podžupan mestne občine Maribor (MOM). A pet mesecev zatem je gradbena jama za najdražji investicijski projekt Evropske prestolnice kulture še vedno prazna. Kljub temu pa na mariborski občini (še) ni črnogledosti. Čeprav je v predlogu občinskega proračuna v letu 2012 za projekt UGM planiranih 6,728.000 evrov, namerava MOM letos zanj primakniti le okoli 1,1 milijona evrov, preostanek pa namerava pridobiti s črpanjem iz državnega proračuna. Preostali del, 10 milijonov evrov (od tega polovico država, polovico občina), je načrtovan za leto 2013. Več na www.vecer.com.

Cerkvam manj luči

V okviru evropskega projekta Life+ Življenje ponoči, s katerim si prizadevajo zmanjšati negativne učinke svetlobnega onesnaževanja, bo v spomladanskih mesecih druga menjava reflektorjev na cerkvah. V projekt je vključenih 21 cerkva iz manjših naselij po vsej Sloveniji, tudi cerkev v mariborski občini – cerkev sv. Urbana v Šobru v župniji Kamnica. Pretirano in nepravilno osvetljevanje kulturne dediščine ima mnoge negativne posledice; moti življenje nočnih živali, povečuje porabo energije, nemalokrat se zgodi, da gre tudi do 80 odstotkov svetlobe mimo površine objekta v nebo. Več na www.vecer.com.

Paviljon v Mestnem parku bo končno obnovljen

Sanaciji paviljona v Mestnem parku v Mariboru, ki se vleče že od sredine lanskega leta, ko je podjetje Oral kovaštvo Vrbnjak kot izvajalec del konec avgusta nepričakovano namesto nove ograje ponovno namestilo staro in dotrajano, se naposled vendarle obeta zaključek. Kot smo poročali, je bila stara ograja ponovno zavarjena zgolj iz preventivnih razlogov, saj so v parku še potekale različne glasbene prireditve, izdelava nove pa je trajala nekoliko dlje, kot je bilo sprva načrtovano. Več na www.vecer.com.

Celje se pripravlja na obnovo središča

Prihodnji mesec se bo vendarle začela obnova dela celjskega starega mestnega jedra, ki naj bi bila, če ne bo kakšnih zapletov, končana maja prihodnje leto. Za občino bo to velik finančni zalogaj, saj bo naložba stala kar 4,4 milijona evrov. Okoli dva in pol milijona evrov bo prispevala Evropska unija. Celjski župan Bojan Šrot in predsednik upravnega odbora CM Celje Zdravko Zver sta včeraj slovesno podpisala pogodbo in napovedala, da bodo gradbeni stroji najprej zabrneli na Krekovem trgu. Trgovci in gostinci v starem mestnem jedru se bojijo, da bodo zaradi gradnje ob stranke in zato ob velik del dohodka. Več na www.dnevnik.si.

Na mestu nekdanje tržnice parkirišča

Danes bodo v središču Velenja začeli rušiti opuščene objekte, v katerih je do lani delovala živilska tržnica. Rušitvena dela naj bi bila končana v štirinajstih dneh. Lastnik zemljišča, podjetje Pilon center, zagotavlja, da bodo izvajalci v tem času okoli delovišča postavili zaščitno ograjo in se trudili, da bo delo čim manj moteče za prebivalce. “Obljubili so tudi, da bodo s polivanjem med rušenjem poskrbeli, da se bo čim manj prašilo,” so dejali na mestni občini Velenje. Več na www.dnevnik.si.

Gradnja krožišča v Šoštanju nekatere jezi, druge zabava

Med prebivalci Šoštanja te dni kroži hudomušna šala o tem, kako lahko je prepoznati nekoga, ki je doma iz tega kraja. Ta je namreč te dni povsem bel od prahu. Pa ne le Šoštanjčani, zelo zaprašeni so tudi njihovi avtomobili. “V zadnjih tednih imajo v pralnici zaradi nas res nekaj več dela. A je vse brez smisla, saj je avto že po nekaj metrih, ko se znova pelješ skozi križišče, tak, kot da pralnice že dolgo ni videl od blizu,” nam povedo Šoštanjčani, ki v teh dneh ne spremljajo od blizu le pospešene gradnje novega bloka 6 njihove termoelektrarne, temveč tudi gradnjo krožišča. Več na www.dnevnik.si.

Sokolski dom in dvorana Trata na računsko sodišče in protikorupcijsko komisijo

Revizija dveh največjih naložb v Škofji Loki v času prejšnjega župana je pokazala na tako velike nepravilnosti, da bo občina poročilo poslala tako na računsko sodišče kot na komisijo za preprečevanje korupcije. Gre za obnovo Sokolskega doma v središču mesta in za gradnjo športne dvorane na Trati. Revizija podjetja EBM iz Ljubljane sicer razkriva, da zaposleni niso bili dovolj usposobljeni za izvajanje postopkov in investicij ter da naj bi pri oddaji del kršili zakon o javnih naročilih. Revizorji so ugotovili celo to, da se je “izgubila” gradbena knjiga za gradnjo športne dvorane, ki jo je gradil škofjeloški Tehnik. Več na www.dnevnik.si.

Smo prometno ranljivi in mimogrede odrezani od sveta

Po desetih letih se na županski stol v občini Bovec vrača Siniša Germovšek, ki se je v drugem krogu pomeril z Davorjem Gašperčičem iz SDS, sicer podžupanom občine. Volilce so očitno le prepričale Germovškove izkušnje in dokazana nedolžnost v potresni aferi, ko so mu očitali, da je sodeloval pri nečednih poslih in nepravilnostih pri obnovi po potresu leta 1998. Več na www.dnevnik.si.

V Planici do vseh zemljišč z razlastitvijo

Država bo z razlastitvijo deveterice pridobila še zadnje tri odstotke zemljišč v lasti AS Rateče Planica. Zavod za šport Planica je začel uradni postopek za razlastitev devetih članov Agrarne skupnosti (AS) Rateče Planica, ki še niso prodali svojega deleža na zemljišču v Planici. S tem bo država dobila pravico, da začne graditi tudi druge objekte v okviru načrtovanega nordijskega centra. Podlago za razlastitev imajo v zakonu o nordijskem centru Planica, ki ga je državni zbor sprejel konec leta 2010, določilo pa bodo uveljavili za pet domačinov, ki se s ponudbo za odkup niso strinjali, je dejal Jelko Gros, direktor zavoda za šport Planica in dodal, da bodo postopek razlastitve začeli tudi za tri člane AS Rateče Planica, ki živijo v Avstraliji in enega, ki živi v Avstriji. Večina članov AS Rateče Planica je pogodbe o odkupu zemljišč že podpisala. Pet domačinov ponudbe za odkup ni sprejelo, od štirih v tujini živečih pa odgovora niso prejeli, je pojasnil Gros. Več na www.delo.si.

Obnovo Keltike bodo nadaljevali še letos

Sanacija Keltike, državne ceste, ki Posočje in idrijsko-cerkljansko območje povezuje z osrednjo Slovenijo, traja že več kot desetletje. Lani je Direkcija RS za ceste z gradnjo dobrih 700 metrov dolgega in nekaj več kot milijon evrov vrednega tretjega pasu v soteski Zala v veliki meri končala popravila na odseku, ki povezuje Godovič z Idrijo. Več na www.dnevnik.si.

Po Kopru z izposojenim kolesom

Danes bo pilotsko zaživel sistem izposojevalnic koles v mestni občini Koper, nam je potrdil vodja projekta pri podjetju Multimedijska hiša Ibis Mladen Bijeljac, ki bo na šestih lokacijah postavilo avtomatizirane kolesarnice s skupaj 36 kolesi. Izposoja koles bo stala 15 evrov na leto, uporabnik bo lahko imel kolo na izposoji 14 ur na teden. Izposojevalnice koles te dni sicer še dokončujejo, trenutno je zato na voljo samo 13 koles. Bijeljac pravi, da bodo sistem nekaj časa testirali, nato pa Koprčanom kolesa brezplačno ponudili na izposojo. Sistem bodo financirali z oglaševanjem na kolesih in na postajah za izposojo. Več na www.dnevnik.si.

Z izposojenimi kolesi kmalu po vsej obali

V teh dneh delavci Multimedijske hiše Ibis iz Ljubljane testirajo sistem avtomatizirane izposoje koles, ki bo prihodnji teden zaživel v Kopru. V Piranu naj bi kmalu podpisali pogodbo, izposoja koles pa naj bi še letos zaživela tudi v Izoli. Več na www.primorske.si.

Kolesa čakajo prve uporabnike

Tudi uradno je zaživela avtomatizirana izposoja koles v Kopru. Na šestih postajah si bo moč izposoditi 36 koles, ki jih bodo lahko kolesarji poljubno odlagali na kateri koli od lokacij samopostrežnega terminala. Mladen Bijeljac iz podjetja Ibis, ki se je podpisalo pod 200.000 evrov vreden projekt, napoveduje, da bodo že poleti sistem dopolnili z dodatnimi štirimi montažnimi postajami, število koles pa povečali na 45. Izposoja je v začetni fazi namenjena zlasti domačinom, že kmalu pa bodo projekt nadgradili in ga v preizkušnjo ponudili tudi turistom. Uporabniško kartico, za katero je treba odšteti 12 evrov in omogoča 14 ur tedenske vožnje (kartico se nato sproti brezplačno polni), je moč naročiti in jo nato tudi prevzeti v prostorih koprske Študentske organizacije. Več na www.primorske.si.

Bodo Gorici povezala kolesa?

Kot kaže, naj bi tudi v Novi Gorici, po vzoru Ljubljane in treh obalnih občin, uvedli izposojo mestnih koles. Novogoriška občina se namreč resno pogovarja s sosednjo goriško, da bi se povezala na njen sistem, ki naj bi se začel v kratkem. Testno postajališče naj bi bilo pred Eda centrom. Več na www.primorske.si.

Avtobusi še brezplačni, a bolj redki

Kaže, da bodo brezplačni mestni avtobusi v Novi Gorici in Šempetru vozili bolj poredko. To želita uveljaviti plačnici storitve, obe občini, ker je število potnikov leta 2010 upadalo. Vsaj v Novi Gorici pa ne razmišljajo, da bi ljudi kako spodbudili k “zamenjavi” avta za avtobus. Več na www.primorske.si.

Popovič s prodajo zemljišč spet provocira Ankarančane

Koprski župan Boris Popovič je za 12. april pripravil novo javno dražbo občinskih nepremičnin. Seznam občinske srebrnine, ki bo naprodaj, je impresiven: na voljo je več kot 50 nepremičnin, od stavbnih zemljišč in poslovnih prostorov pa vse do stanovanj in hiš. Zato je tudi skupna izklicna vrednost nepremičnin na dražbi kar 17,2 milijona evrov brez davka. Najbolj spet izstopajo tiste parcele, ki ležijo na območju krajevne skupnosti Ankaran. Več na www.dnevnik.si.

Najbolj ugodni krediti so “občinski”

Trg nepremičnin stoji, lastna streha nad glavo so za marsikoga sanje. Bi jih lahko pomagale uresničiti občine? V Ajdovščini, Brdih, Cerknem, Idriji in Vipavi posameznikom subvencionirajo obresti od kreditov za nakup, obnovo ali gradnjo stanovanj, o tem razmišljajo v Kobaridu, v mestni občini skuša nekoliko drugače pomagati stanovanjski sklad. Več na www.primorske.si.

Dunaj gradi ugodna stanovanja za samske, pare in samohranilce

Na Dunaju načrtujejo gradnjo stanovanj z ugodno najemnino za socialno šibkejše prebivalce, predvsem za mlade družine, pare, samske ter samohranilke in samohranilce. Najemnina za kvadratni meter stanovanj, ki bodo vseljiva najkasneje do leta 2014, bo znašala 7,5 evra. Dunajski mestni minister za stanovanjsko gradnjo in prenovo mest Michael Ludwig je prejšnji teden predstavil program Smart, ki v prvi fazi predvideva gradnjo 2000 enostavno opremljenih stanovanj, ki naj bi bila vseljiva najkasneje do leta 2014. Stroški najemnine in upravljanja naj bi znašali 7,5 evra na kvadratni meter, kar bi za 40 kvadratnih metrov stanovanja pomenilo samo 300 evrov na mesec. Več na www.dnevnik.si.

Zeleni posegi v betonska okolja

Za poživitev betonskih in kamnitih mest in drugih urbanih okolij se umetniki in krajinski arhitekti domislijo veliko ustvarjalnih rešitev. En primer je oživitev kamnite francoske vasice Jaujac, v kateri so umetniki Gaëlle Villedary pred kratkim razprostrli 3,5 tone materiala in naredili travnato pot, ki se vije po celotnem mestecu. Tam letos praznujejo deseto obletnico svojega programa umetnosti in poti v naravi in so skušali s tem projektom povezati srce vasice z bogatim naravnim okoljem doline, ki jo obkroža. V vzhodnem Londonu se pa v cestnih razpokah in luknjah pojavljajo zanimive zelene konstrukcije, nekakšni majhni vrtički. Ustvarja jih nekdo, ki se je oklical za ‘vrtnarja cestnih lukenj’ (Pothole gardener) in na svojem blogu pojasni, da se ukvarja z gverilskim vrtnarjenjem in da tudi ni prvi, ki bi na tak način ustvarjal. Na tem blogu je najti fotografije njegovih postavitev kot tudi zelene domislice drugih, na zabaven način pa so prikazane v videu, kjer so posneti nad malimi vrtički presenečeni Londončani. Več na www.mladina.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri