Za stanovanjske stroške porabimo sedmino dohodka
Slovenci živimo v čedalje slabših bivalnih nepremičninah. Tretjini gospodinjstev pušča streha nad glavo ali ima njihov dom vlažne stene, temelje ali tla oziroma trhle okenske okvirje ali tla, ugotavlja statistični urad (Surs) v okviru analize kakovosti življenja. Sestavni del materialnega položaja prebivalcev so stanovanjske razmere, ki pa se glede na podatke slabšajo. Leta 2010 je v stanovanjskih hišah živelo 71 odstotkov oseb, v večstanovanjskih stavbah z več kot deset stanovanji 20 odstotkov in manjših večstanovanjskih objektih osem odstotkov ljudi. Malo več kot tri četrtine jih je bivalo v lastniških stanovanjih, večina od preostalih so bili uporabniki (na primer pri starših), drugi pa najemniki. Več na www.delo.si.
V Sloveniji je od 4000 do 5000 neprodanih novih stanovanj
»Država ne more regulirati cen na trgu nepremičnin, to je stvar povpraševanja in ponudbe, z zakonodajo lahko le zagotavlja boljše razmere za učinkovito delovanje trga,« pravijo na Geodetski upravi, kjer ugotavljajo, da je težava trga razmerje med ceno in dohodki kupcev. V uradu za množično vrednotenje nepremičnin na Geodetski upravi (Gurs) v analizi cen stanovanj v Sloveniji ugotavljajo, da gre za večplastno vprašanje. Izpostavljajo visoke cene gradbenih materialov in stroške gradnje, ki so v nasprotju z dohodki zaposlenih primerljivi z bogatejšimi evropskimi državami. Več na www.delo.si.
Stanovanjski sklad MOL kmalu z razpisi v vrednosti 400.000 evrov
Nadzorni svet Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana je danes potrdil poročilo o uresničevanju stanovanjskega programa občine v lanskem letu. Poleg tega so dali soglasje k objavi treh razpisov v skupni vrednosti 400.000 evrov. Ugotovili so tudi, da direktorici sklada v skladu z zakonodajo ne pripada del plače za delovno uspešnost. Nadzorni svet je potrdil poročilo o uresničevanju stanovanjskega programa Mestne občine Ljubljana (MOL) za leto 2011, iz katerega je razvidno, da je javni sklad v okviru zagotovljenih finančnih sredstev uspešno uresničeval zastavljene cilje, je predsednik nadzornega sveta Bojan Albreht zapisal v sporočilu za javnost. Več na www.dnevnik.si.
Stanovanjski sklad trži šest lokalov
Ljubljanski stanovanjski sklad prodaja oziroma oddaja v najem tri lokale v stanovanjski soseski Polje II na naslovu Zadobrovška cesta 10 in tri lokale v Zeleni jami na Šmartinski cesti 58. V teh prostorih je dovoljenja trgovinska, servisna ali poslovna dejavnost, v Polju II pa tudi gostinska dejavnost, vendar pa je obratovalni čas omejen na obdobje med 7. in 21. uro. Cene za nakup lokalov se gibajo od 102.000 do 191.000 evrov, medtem ko se mesečne najemnine gibajo od 541 do 1125 evrov. Vsi zainteresirani ponudniki morajo zavezujoče ponudbe oddati do vključno 29. marca do 10. ure, več informacij o samih nepremičninah pa je na voljo na spletni strani stanovanjskega sklada pod rubriko Razpisi. Več na www.dnevnik.si.
Začasna državna zaščita za ljubljansko tržnico
Območje na glavni ljubljanski tržnici, kjer namerava Mestna občina Ljubljana skupaj z zasebnima podjetjima gradis G in KUID Jožeta Anderliča zgraditi tudi podzemno garažo, bo v kratkem dobilo enoletno državno zaščito. Zaradi izjemno dobro ohranjenih arheoloških ostalin na Vodnikovem trgu bo na predlog ljubljanskih arheologov in Zavoda za varstvo kulturne dediščine bo to območje v nadaljevanju dobilo stalno zaščito. Več na www.delo.si.
Podžupan Ljubljane: Gneča in zastoji so zaželeni
Ljubljanski podžupan Janez Koželj želi število avtomobilov, ki vozijo po prestolnici, do leta 2020 drastično zmanjšati. Ambiciozen cilj. Zdi pa se, da je Koželj v svojem prepričanju precej radikalen. Z njegovo filozofijo se zato marsikdo iz prometne stroke ne strinja. A podžupan, ki se v službo vsak dan pripelje s kolesom, odmahne z roko, češ da ga pomisleki ne čudijo, pripisuje pa jih predvsem pavšalni nezaupljivosti Slovencev do novosti. Več na www.dnevnik.si.
Nadaljevanka: S kolesom v službo
V mestih kolo postaja vse bolj pomembno prevozno sredstvo in vse več ljudi se s kolesom vozi v službo. To je zdravo in do okolja in denarnice prijazno početje – vendar pa žal ni povsem nenevarno. Kolesarji so poleg pešcev najbolj ranljivi udeleženci v prometu, za razliko od pešcev pa so kolesarjem namenjene površine največkrat za vožnjo prej nevarne kot ne. In niti malo ne kaže, da bi se v doglednem času kaj spremenilo. Več na www.delo.si.
Zadeve so nenavadne: tudi v mrzlih delih leta je vse več ljudi, ki se s kolesom vozijo v službo, razen če ne sneži – pa bi se morda tudi v snežnem delu leta, če bi bile kolesarske poti očiščene. A tako popotovanje v službo in nazaj je le za najbolj trdožive in v hladnih dneh jim tega nihče, ki se greje v avtu ali avtobusu, ne zavida – bržkone pa tak opazovalec ne ve, da je večina teh kolesarjev le redko prehlajenih in da se jih tudi bolezni izogibajo. Več na www.delo.si.
Prehodna zmešnjava na progi do Grosuplja
Odkar je Ljubljanski potniški promet lani konec avgusta uvedel integrirano potniško linijo 3G med Mestno občino Ljubljana in Grosupljim, morajo potniki, ki denimo potujejo iz Grosuplja, enkratno vožnjo plačati v celoti z gotovino ali pa del z urbano in del z gotovino. Ravno zato imajo avtobusi na tej liniji nameščeno blagajno in napravo za izdajanje računov, česar na mestnih avtobusih že dve leti ni več. Potniki lahko na relaciji med Ljubljano in postajališčem Reber pri Škofljici voznino plačajo z urbano, pri čemer jim sistem s kartice odtrga 1,2 evra, kolikor stane vožnja z mestnim avtobusom. Nadaljnjo pot proti Grosupljemu pa morajo potniki plačati z gotovino, in sicer je znesek odvisen od števila prevoženih kilometrov. Več na www.dnevnik.si.
Kontrolorji lani na mestnih avtobusih “zaplenili” 3050 urban
Čeprav se je z novim letom cena enkratne vozovnice za Ljubljanski potniški promet z 0,8 povišala na 1,2 evra, kar naj bi nekatere potnike spodbudilo k neplačevanju vozovnice, v Ljubljanskem potniškem prometu tega trenda niso zaznali. Še več, januarja in februarja so kontrolorji odvzeli 23 odstotkov manj vrednostnih in mesečnih vozovnic urbana kot v enakem obdobju lani. Poleg tega so kontrolorji izrekli kar 46 odstotkov manj opozoril zaradi nepravilnega plačevanja za prevoz z mestnimi zelenci. Več na www.dnevnik.si.
Nova parkirišča P+R v Ljubljani že letos
V družbi Hofer so nam potrdili, da bodo že letos dokončali trgovsko središče na vogalu Chengdujske in Zaloške ceste na Fužinah. Pod trgovino bo P+R parkirišče s 179 parkirnimi prostori, ki bo v lasti mestne občine. Celodnevno parkiranje bo verjetno stalo toliko kot v Stožicah, torej 2,4 evra z dvema brezplačnima vožnjama z avtobusom Ljubljanskega potniškega prometa. Letos bodo po zagotovilih z Mestne občine Ljubljana uredili še več takih parkirišč. Najprej naj bi bila na vrsti širitev izjemno priljubljenega parkirišča P+R na Dolgem mostu, ki bo namesto 270 sprejel kar 500 vozil. Že dalj časa je to parkirišče praktično vsak dan polno. Več na www.dnevnik.si.
Kiparji nezadovoljni s prostori, ki jim jih ponuja MOL
Obnova stavbe nad Tivolskim gradom, imenovane Švicarija, se še ni začela, duhove pa buri izseljevanje tamkajšnjih umetnikov. Ti so zelo nezadovoljni z nadomestnimi prostori, ki jim jih ponuja MOL, trdijo tudi, da ima mesto več posluha za tuje kot domače likovne ustvarjalce. Obnovo je mestni stanovanjski sklad sicer načrtoval že lani, a se je zataknilo pri denarju. Predvidenim stroškom, ki so leta 2009 znašali 3,6 milijona evrov, bodo morali občinarji prišteti še ceno nadomestnih prostorov, s katerimi pa umetniški ustvarjalci, potem ko so si jih ogledali, še zdaleč niso zadovoljni. Izselitev je povzročila precej slabe volje tudi pri tistih, ki tovrstne »žive« ustvarjalne skupnosti spremljajo že dlje časa, saj menijo, da se slovenskim umetnikom s tem odreka za ustvarjanje nujen prostor, prednost pa daje medijsko bolj odmevnim ustvarjalcem iz tujine. Več na www.delo.si.
Študija za plovbo od Vrhnike do Most
Plovba po Ljubljanici, Ižici in Savi je bila od bronaste dobe do leta 1965 osnovno razvojno gonilo Ljubljane, ugotavljajo v Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije. Vendar je po letu 1965 zaradi prepovedi plovbe izumrla skoraj vsa tradicija in specifično znanje o rečni plovbi, poleg tega pa se je poslabšal odnos prebivalstva do rek. Da bi to spremenili, bodo občine Vrhnika, Borovnica, Brezovica in mestna občina Ljubljana skupaj z regionalno razvojno agencijo pripravile strokovne podlage za plovnost Ljubljanice. Več na www.dnevnik.si.
Od hotela do predvidoma 21-nadstropne stolpnice
Med Celovško cesto in stanovanjsko sosesko Celovški dvori že nekaj let zeva globoka gradbena jama. Na njenem mestu je Vegrad Hotel AM še pred nekaj leti nameraval zgraditi hotel s petimi zvezdicami, katerega ocenjena vrednost naj bi znašala nekaj več kot 18 milijonov evrov. Danes naj bi namesto hotela z desetimi nadstropji in teraso na tem mestu stala stolpnica s kar 21 nadstropji. Več na www.dnevnik.si.
Titova cesta še kar brez imena
Skoraj pol leta po odločitvi ustavnega sodišča, da odpravi ime Titova cesta, je ta cesta še vedno brez novega imena. Kazalo je, da bo traso od tomačevskega krožišča do krožišča pri Žalah ljubljanski mestni svet preimenoval v Štajersko cesto, a svetniki o tem na koncu niso odločali. Kot kaže, bo prišlo poimenovanje na vrsto šele na eni od aprilskih sej. V občinski komisiji za poimenovanje naselij in ulic so nam povedali, da imajo letos v načrtu še okoli dvajset preimenovanj, poimenovanj ter sprememb poteka ulic ter cest. Po drugi trasi bosta tako potekali Alešovčeva ulica in Litostrojska cesta, nova imenovanja bodo na območju Brda, uradno bodo potrdili še imena novih mostov v mestnem središču, preimenovanj trgov pa letos ne bo. Več na www.dnevnik.si.
Projekt hiš na Rovah zdaj pod drobnogledom EU
Načrt podjetja Rovanova, da bi na robu varovalnega gozda Češeniške gmajne blizu Rov pri Radomljah zgradilo mini naselje »ekoloških« stanovanjskih hiš, je vse bolj negotov. Vanj se je namreč zaradi domnevnih kršitev okoljskega prava vtaknila EU. Kot razberemo iz dopisa evropske komisije oziroma njenega generalnega direktorata za okolje, so evropski uradniki zelo resno vzeli prijavo civilne pobude za zavarovanje Češeniških gmajn. Odprli so namreč postopek, s katerim bodo ugotovili, ali so bile pri pripravi načrta za zidavo stanovanjskega naselja znotraj varovanega območja Natura 2000 »Prevoje« kršene evropske habitatne in zaščitne direktive, kot trdi približno dvesto članov te iniciative. Zaradi domnevnih kršitev okoljskega prava je Slovenija 26. januarja letos že dobila opomin evropske komisije. Več na www.delo.si.
Vila Livada ne bo padla, stara trgovska šola pa
Nedavno rušenje opuščenega objekta Čateški dvor na Čatežu, ki ga pred Darsovimi gradbeno-rušilnimi stroji vpis v državni register kulturne dediščine ni obvaroval, v Brežicah ter širše še vedno sproža številne polemike. Tako kot so si o primeru, ki ga nekateri enačijo z barbarstvom, nasprotujoča mnenja med pisci na različnih forumih, je bilo različne razlage zaslediti tudi med poklicanimi razlagalci predpisov. Več na www.dnevnik.si.
Romom se izplača, če hiš ne legalizirajo
Zemljiškoknjižno urejenih ali v postopku odkupa je trenutno polovica pozidanih parcel v Kerinovem Grmu. Ker lastnikom legaliziranih objektov grozi znižanje socialne pomoči, zagotovo pa bodo morali plačati stavbno nadomestilo, bodo ostale parcele stežka prodali. V največjem romskem naselju v krški občini, v Kerinovem Grmu, je občina po desetletju prizadevanj za legalizacijo uspela doseči, da je devet lastnikov v zemljiško knjigo vpisalo 10 od 58 parcel (17 od teh ni pozidanih). »Še 12 parcel je v postopku odkupa,« pravi Zdravko Pilipović iz krške občine: »Toda bojimo se, da bodo Romi za te parcele prenehali plačevati obroke. Zaradi ozračja, ki se je ustvarilo okoli nove socialne zakonodaje, bomo v prihodnje stežka prodali še kakšno parcelo v romskem naselju Kerinov Grm.« Več na www.delo.si.
„Kaj ti bo kultura, če ni busa za v kino?“
Društvo Focus je evropski prestolnici kulture zastavilo vprašanje: „Kaj ti bo kultura, če ni busa za v kino?“ Na okroglo mizo so včeraj povabili ponudnike javnih prevozov, strokovno in civilno javnost, ter predstavnike odločevalcev. Izpostavili so glavne probleme in iskali rešitve za javni promet v podravski regiji. Okoli 200 mladih je po okrogli mizi s flash mob akcijo Ples za zadnji vlak, ki so jo pred tem izvedli že v nekaterih drugih slovenskih mestih, pozvalo h kakovostnejšemu, bolj dostopnemu in tudi bolj zabavnemu in privlačnemu javnemu prometu. Več na www.dnevnik.si.
Lahko bi povišali frekvence in znižali ceno
Društvo za sonaraven razvoj Focus je včeraj organiziralo okroglo mizo z naslovom Kaj ti bo kultura, če ni busa za v kino, na kateri so udeleženci izpostavili slabo stanje v javnem potniškem prometu in skupaj poskušali poiskati rešitve. Prisotni so se strinjali, da so glavni razlogi za (ne)uporabo javnih prevoznih sredstev visoke cene in slaba frekventnost prometnih povezav. “Navada vsakega Slovenca je, da se v službo ali trgovino pelje s svojim avtomobilom, kar je povsem v nasprotju z navadami v zahodnoevropskih državah,” je temo načel Bernard Majhenič iz Marproma. Več na www.vecer.com.
Pena na Dravi razburila občane
Mariborčane je včeraj ponovno razburila bela pena, ki je pridrla iz kanalizacije na levem bregu Drave med železniškim in dvoetažnim mostom v Melju in se po površini reke razpenila vse do Pobrežja. Številni so se ob tem vprašali, kako je mogoče, da takšni izpusti sploh odtekajo v Dravo in ne končajo na Centralni čistilni napravi v Dogošah, kot tudi, koliko opozoril odgovornim je potrebno, da preverijo, kdo je krivec, glede na to, ker naj bi se bila pena na istem mestu v zadnjem času pojavila večkrat. Po prvih ugotovitvah bi se lahko pena v reko stekala iz interne kanalizacije podjetja Henkel. Več na www.vecer.com.
Azbestne strehe se umikajo sončnim elektrarnam
V Kromberku pri Novi Gorici gradijo že tretjo sončno elektrarno, domnevno največjo na Primorskem. Postavili jo bodo na strehi podjetja za proizvodnjo pohištva in lesa Ilmest, enem izmed stotih objektov v novo prebujajoči se poslovno-industrijski coni nekdanjega kompleksa Meblo. Fotonapetostne module bodo postavili na dotrajani, 40 let stari strehi na površini 15.000 kvadratnih metrov. Na elektrodistribucijsko omrežje naj bi elektrarno priključili še pred letošnjim poletjem. Vlagatelj elektrarne, skupina Bisol Group, ki je vodilni izvajalec sončnih elektrarn na ključ, je strešne površine Ilmesta najel za 25 let. Sončna elektrarna bo imela moč 1,6 megavata, letno pa naj bi proizvedla 1,7 gigavatnih ur električne energije, kar je primerljivo z oskrbo 425 gospodinjstev. Ob tem pa bodo prihranili tudi več kot 1000 ton izpustov ogljikovega dioksida v ozračje, če bi elektriko proizvajali s klasičnimi kurivi. Več na www.dnevnik.si.
Pod Belvederjem kmalu ležalniki, pedalini in prigrizki
Kaže, da se dolga leta zanemarjenemu območju pod Belvederjem naposled le obeta upravljalec, koprsko podjetje Kreos. To se je edino odzvalo na nedavno javno zbiranje ponudb za najem površin, za katere je občina zahtevala najmanj 9900 evrov in dobila ponudbo za 16.000. Več na www.primorske.si.
Skoraj devetkrat več prošenj, kot je stanovanj
Na razpis za oddajo tržnih stanovanj na območju Mestne občine Koper je do roka, ki se je iztekel v ponedeljek, prispelo 132 prošenj. Čeprav so v Javnem stanovanjskem skladu MOK pričakovali, da bo zanimanje precejšnje, so bili nad številom vlog kar presenečeni. Tokratni razpis zaradi velikosti stanovanj ni bil namenjen družinam, so pa bili v prednosti mladi pari, ki so na dosedanjih razpisih težje zbrali potrebne točke. Več na www.primorske.si.
Piran bo gradbišče še vsaj do poletja
Piranski mandrač bo gradbišče vsaj do 6. junija. Po slabih izkušnjah sodeč bodo imeli razkopano in neurejeno gradbišče še velik del poletja. Del, ki bi jih morali opraviti že pred lanskimi prvomajskimi prazniki pa potem do letošnjega februarja, se bodo lotili šele 20. marca. Vzrok za številne zamude je slabo zastavljen in slabo nadzorovan projekt prenove ribiškega pristanišča, ki je dobil toliko »soglasodajalcev«, med katerimi so na prvem mestu predstavniki krajevne skupnosti in piranskega zavoda za varstvo kulturne dediščine, da se zaplete pri skoraj vsakem kamnu. Več na www.delo.si.
“Mrcina” je prišla, razbila in odšla
Bager z rezkalnikom, ki je včeraj v piranskem mandraču razbijal betonske gmote pred palačo Trevisini, je zaradi svoje teže in oddajanja tresljajev že dan prej vznemirjal Pirančane. Skrbelo jih je, da bi tako velik gradbeni stroj na občutljivem urbanističnem starem mestnem jedru pustil posledice, od sesedanja obale do razpok na bližnjih stavbah. Kot kaže, je bila njihova skrb odveč. Več na www.primorske.si.
Že poleti ekološki turistični prestiž sredi solin
Še pred poletjem bodo na nekoč zapuščenem območju sredi Sečoveljskih solin končali graditi male terme. Kmalu zatem bodo najprej poskusno zagnali termalno zdraviliško dejavnost na prostem, nato pa se bodo lahko v bazene z morsko vodo, slanico, solinskim blatom in drugimi naravnimi proizvodi solin podali še obiskovalci. Več na www.primorske.si.
Poleti v Sežani tudi večerna rekreacija
Občina Sežana je z rebalansom proračuna zagotovila dodatnih 10.000 evrov za izboljšanje pogojev uporabe zunanjih fitnes naprav v parku pri Bolnišnici Sežana, s čimer naj bi naprave in možnost rekreacije na prostem še bolj približali vsem generacijam uporabnikov. Za postavitev desetih zunanjih naprav za vadbo na prostem se je lani zavzelo sežansko društvo upokojencev, ki je naprave dobilo v dar. V sodelovanju z bolnišnico in občinsko upravo so naprave umestili v robni del bolnišničnega parka, kjer so v bližini dom upokojencev, varovana stanovanja, množica stanovanjskih blokov, sedeža društev upokojencev in balinarjev ter otroško igrišče. Več na www.primorske.si.
O parku bodo odločali tudi ljudje
O tem ali bo v Občini Pivka odslej tekla le še bistra in čista pitna voda, so svetniki razpravljali na prvi letošnji seji. Čeprav dvomijo, da bi lahko regijski park zajezil oporečnost vode, jim je ideja o parku všeč, zato so z dvigom rok začeli postopek za njegovo ustanovitev. Regijski park (RP) bi lahko ustanovila vlada ali pa pristojni organ ene ali več občin z aktom o zavarovanju, vendar so bili svetniki na četrtkovi občinski seji bolj naklonjeni slednjemu, tudi zato, da bi lahko lažje regulirali morebitna nesmiselna pravila, saj so občani že izrazili pomisleke pred (dodatnimi) omejitvami na območju pivških presihajočih jezer. Več na www.primorske.si.
Občina Pivka se pripravlja na temeljito prenovo trga pred Krpanovim domom, ki se bo začela v prihajajočih spomladanskih dneh. V sklopu lepotne operacije je predviden tudi gradbeni poseg na sedanje parkirišče pred domom, zaradi česar bo (za vedno) ukinjen vhod na parkirno mesto iz smeri starega vrtca proti stadionu. Kot pojasnjujejo na občinski upravi, ta uvoz ne bo več omogočal dostopa do parkirišča, zato bo za nadaljnjo vožnjo po Prečni ulici do krožišča namesto dosedanjega enosmernega (na fotografiji) vzpostavljen dvosmerni promet. V ta namen in za boljšo pretočnost prometa bo del cestišča ob avtobusni postaji tudi razširjen, ohranilo pa se bo območje umirjenega prometa. Vozniki bodo zato morali še naprej voziti previdno, torej s hitrostjo največ 10 kilometrov na uro. Več na www.primorske.si.
Denar za most je, soglasja ni (bilo)
Marsikatera naložba stoji, ker zanjo ni denarja. V bistriški občini pa je obratno: v občinskem proračunu imajo denar za obnovo mostu čez Reko na cesti za Podgraje, a del ne morejo začeti, ker nimajo vodnega soglasja državne okoljske agencije. Čeprav so zanj zaprosili že pred dvema letoma. Bistriška občina čaka na kar nekaj soglasij oziroma poplavnih študij, ki jih izdaja Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) za nekatere gradbene posege v dolini reke Reke. O zapletih pri urejanju bodoče obrtno industrijske cone ob Ulici Nikole Tesle smo že poročali, župan Emil Rojc pa je opozoril, da je takih primerov še nekaj: “Za most preko reke Reke na lokalni cesti za Podgraje čakamo dovoljenje ARSO že dve leti,” je dejal Rojc. Zato z deli ne morejo začeti, čeprav imajo zanje že pripravljen denar. Več na www.primorske.si.
Krožišče v Tolminu bo varnejše
Kljub nekaterim pomislekom je svet občine Tolmin sklenil, da bodo zdajšnje križišče med Prešernovo in Gregorčičevo ulico ter Brunovim drevoredom preuredili v krožišče. Gradili naj bi ga prihodnje leto. Gre za pomembno urejanje mestnega prostora, saj tam čez vodi glavna prometna žila od semaforiziranega križišča sredi mesta do stanovanjskih sosesk in do območja, kjer je več javnih ustanov, med drugim zdravstveni dom, vrtec, glasbena šola in največja trgovina v Tolminu. Kot pravi občinski svetnik in predsednik sveta za preventivo v cestnem prometu Jože Režonja, je pri odločanju o tem, kako urediti to sečišče ulic, prepričalo več argumentov v prid krožišču. “Z njim bomo umirili promet, manj bo hrupa in onesnaževanja z izpušnimi plini, kar je pomembno za bližnje stanovalce. Izognili se bomo semaforju. Najpomembnejša pa je varnost, saj velja, da je v krožišču zgolj osem, v križišču pa 32 točk, na katerih vozila lahko trčijo,” pojasnjuje. Več na www.primorske.si.
Koliko Zidarjeve vile bi morali še porušiti?
Delavci že nekaj dni spet delajo na veliki večnadstropni vili Novisti, ki je last Ivana in Vincencije Zidar. Jože Andrejašič iz Adriainga je dejal, da opravljajo dela v skladu z odločbo gradbenega inšpektorja, ki je naročil odpravo neskladij z izdanim gradbenim dovoljenjem. Jože Andrejašič je povedal, da naj bi dela opravili v nekaj naslednjih dneh. Delavci so odstranili prizidek – garažo za približno šest avtomobilov in z zemljo povsem zasuli najnižjo etažo ter zazidali jašek za dvigalo v tej isti etaži. Skupaj naj bi bilo v njej približno 50 kvadratnih metrov preveč površin. Toda omenjena dva posega nista odpravila vseh neskladij. Več na www.delo.si.
V Nemčiji se cene stanovanj in najemnine povišujejo
Vlada berlinskega župana Klausa Wowereita si je ob nastopu tokratnega mandata za enega najpomembnejših ciljev zadala boj proti pomanjkanju ugodnih stanovanj. Ni se ji posrečilo. Tako kot v vsej Nemčiji se je tudi v prestolnici države povpraševanje po praznih stanovanjih zadnje čase močno povečalo in temu primerno se povišujejo tudi najemnine ter kupnine stanovanj in hiš. Za berlinske socialdemokrate, ki vladajo skupaj s CDU, je še posebno žalostno, da se cene najemnin najhitreje povišujejo prav v delih mesta z romantično tradicijo levičarskega anarhizma in študentskega zasedanja praznih hiš. Celo Kreuzberg, kjer še vedno odmevajo nasilne prvomajske demonstracije, se spreminja v oazo bogatih in gre tako po poti vzhodnoberlinske bohemske četrti Prenzlauer Berg, ki hitro postaja predraga za umetnike, mlade, ustvarjalne, vse torej, ki mestnim ulicam dajejo poseben čar. Več na www.delo.si.