Na okrogli mizi o življenju v Ljubljani
“Je majhna, kar je dobro in slabo hkrati. Zaradi majhnosti namreč vsak pozna vsakega in zato moraš včasih pobegniti ven, sicer se ti zmeša,” je Ljubljano na posnetku, ki so ga v sklopu projekta Delamo prihodnost predstavili študenti sociologije na okrogli mizi z naslovom Mesto prihodnosti: pogledi iz Ljubljane, opisal eden izmed naključno izbranih sprehajalcev v starem mestnem jedru. Čeprav imajo Ljubljančanke in Ljubljančani svoje mesto radi in se v njem dobro počutijo, pa si želijo tudi nekaterih izboljšav. Več kolesarskih stez, boljša ureditev mestnega prometa, več kulturnih prireditev za mlade in bolj ugodne cene so le nekatere izmed stvari, ki jih prebivalci in obiskovalci Ljubljane v mestu pogrešajo. Več na www.dnevnik.si.
Povišanje cene enkratne vozovnice spodbudilo k nakupu mesečnih
Dva meseca in pol po tem, odkar morajo potniki brez mesečnih vozovnic za eno vožnjo z Ljubljanskim potniškim prometom namesto 80 centov odšteti kar 1,20 evra, v javnem podjetju beležijo rast prodaje mesečnih vozovnic. V primerjavi z januarjem lansko leto je Ljubljanski potniški promet prodal 8,4 odstotka več mesečnih vozovnic, februarja pa kar 27,2 odstotka več kot februarja lani, so s podatki zadovoljni v javnem podjetju. Več na www.dnevnik.si.
Kolo lahko postane prvo vozilo v mestu
Začela se je kolesarska sezona. Letos bi lahko bila zaradi čedalje dražjih goriv, pa tudi zaradi čedalje bolj alarmantnih vesti, koliko bolezni in smrti povzroči z avtomobilskimi izpuhi napolnjen zrak, bolje izkoriščena. Nekaj bo morala prispevati tudi država, saj Sloveniji grozijo evropske kazni. V Evropi po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije približno dvakrat toliko ljudi kot zaradi prometnih nesreč umre zaradi onesnaženega zraka. Več na www.delo.si.
Energetsko svetovanje za socialno ogrožene
S ciljem družinam z nizkimi dohodki znižati račune za elektriko in ogrevanje ter jim predstaviti načine učinkovite rabe energije, se je društvo za sonaraven razvoj Focus pred približno enim letom pridružilo projektu za zmanjševanje energetske revščine Achieve, ki trenutno poteka v petih evropskih državah. V preteklem tednu so ravno začeli delo na terenu, še vedno pa ljubljanska gospodinjstva pozivajo, naj se prijavijo za obisk njihovega energetskega svetovalca, ki jim bo pomagal prihraniti več deset evrov na leto. Več na www.dnevnik.si.
Nesrečne vitrine brez lastnikov bodo uredili
Na Bavarskem dvoru razpadajoče vitrine že najmanj osem let kazijo videz močno obiskanega avtobusnega postajališča. Tri izmed njih namreč zaradi ponavljajočega vandalizma tudi danes ostajajo poškodovane in med večletnim razpadanjem dajejo vtis, da so lastniki nad njimi popolnoma obupali. A vendar naj ne bi bilo tako, saj se zaradi naraščajočega interesa po oglaševanju in obnovi vitrin pripravljajo spremembe. Več na www.dnevnik.si.
Brez denarja za center Pegan-Petkovšek
Kljub razmeroma skromnemu zanimanju je Mestna občina Ljubljana za vsaj dva od treh športnih centrov, v Savskem naselju in Črnučah, našla ponudnika, ki sta pripravljena vložiti kapital za njuno prenovo. Pogajanja za revitalizacijo športnega centra Savsko naselje bodo na občini nadaljevali z mariborsko družbo PASAP, ki ima že danes v najemu obstoječe objekte, medtem ko je v igri za športni park v Črnučah ostala družba LUDUS, ki je v lasti odbojkarjev Martina Hrasta in Tomislava Šmuca. Slabše novice pa je slišati o najpomembnejšem razpisu – o tistem za Gimnastični center Pegan-Petkovšek, saj je občina rok za oddajo prijave podaljšala kar do 16. aprila. Več na www.dnevnik.si.
Fužinska trava za Hofer in parkirišče
Že decembra 2010 smo pisali o načrtih Kranjske investicijske družbe, da na velikem travniku na vogalu Zaloške in Chengdujske ceste za Hofer postavi večjo trgovino z garažno hišo v kletni etaži. Pri projektu je zanimiv predvsem podatek, da bo kar 180 parkirnih prostorov občinskih in bodo namenjeni sistemu P + R, ki ga bodo v drugem koraku razširili do 500 parkirnih prostorov, kar je več kot dvakrat več, kot jih je na primer na Dolgem mostu. Več na www.dnevnik.si.
Spar pripravlja teren za trgovski center v Šiški
Čeprav v Sparu oziroma njegovi hčerinski družbi Nepra še vedno čakajo na okoljevarstveno soglasje za gradnjo nakupovalnega središča ob obvoznici v Šiški, so nedavno ogradili gradbišče in porušili nekatere stare stavbe. Dokler ne bodo dobili okoljevarstvenega soglasja, ki ga Agencija RS za okolje obravnava že od poletja 2010, pa ne bodo mogli zaprositi za gradbeno dovoljenje, ki bo glede na velikost projekta verjetno velik zalogaj za upravno enoto. Več na www.dnevnik.si.
Hude obtožbe zaradi garaže pod tržnico
»Nezakonito pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo garaže pod tržnico in rekonstrukcijo Mahrove hiše je treba razveljaviti, Upravna enota Ljubljana pa naj zahteva preprojektiranje projekta, saj ni skladen s kulturnovarstvenim soglasjem zavoda za varstvo kulturne dediščine.« To je bistvo dopisa, ki ga je pred kratkim prejela Pavlina Tsigarida, višja svetovalka na Upravni enoti Ljubljana – izpostava Center od arhitekta Milana Kovača, ki se z zaščito kulturne dediščine po svetu ukvarja že 35 let, zadnje čase pa tudi pri nas in še posebej v Ljubljani. Več na www.delo.si.
Stanovanjska posojila lahko znižajo plačilo za vrtec
Ljubljanski mestni svetniki so minuli mesec potrdili sklep o znižanju plačila vrtca za en dohodkovni razred, da bi pomagali tistim “staršem s stanovanjskimi krediti za reševanje osnovnega stanovanjskega vprašanja”. Omenjeni sklep staršem, ki so uvrščeni od 2. do vključno 6. dohodkovnega razreda, omogoča nekoliko nižje plačilo vrtca, da ne bi bila ogrožena socialna varnost družine, ker morajo odplačevati obroke stanovanjskega kredita. S takšnim ukrepom želi ljubljanska mestna občina “še naprej aktivno voditi socialno politiko v vrtcih, predvsem pa se zavzemamo, da smo čim bolj prijazni mladim družinam,” so pojasnili na oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Več na www.dnevnik.si.
Nove evidence razkrile na tisoče neplačnikov nadomestil za stavbna zemljišča
V občini Kamnik, kjer so do zdaj na leto zbrali na računu nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč približno milijon evrov, so se lotili posodobitve evidenc zavezancev za plačilo. Te naj bi jim navrgle več denarja in pravičneje prerazporedile plačevanje nadomestil med vse občane, saj so se doslej mnogi plačilu uspešno izogibali. Več na www.dnevnik.si.
Država naj bi občino Ig oškodovala za 16 milijonov evrov
Župan občine Ig Janez Cimperman je obtožil ministrstvo za obrambo oziroma državo, da si je na nezakonit način prilastila občinska zemljišča in nepremičnine, s čimer je občino oškodovala za najmanj 16 milijonov evrov. Izpostavil je tri primere – zemljišča na Krimu, na območju Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje ter ob novem naselju Rastuka na Igu – o katerih meni, da je pravna država popolnoma zatajila. Dva primera sta trenutno še na sodišču, v primeru Krima pa po izgubljeni tožbi na okrožnem in višjem sodišču zdaj pravico iščejo še na ustavnem sodišču. Več na www.dnevnik.si.
Razstava o ljubljanskem Krajinskem parku barje
V Centru Ig, ki je na naslovu Banija 4 v Igu so odprli razstavo o Krajinskem parku Ljubljansko barje. Obiskovalci razstave se bodo lahko seznanili z osnovnimi naravnimi in kulturnimi posebnostmi ljubljanskega barja, prav tako bodo s pomočjo razstave organizatorji poskušali opozoriti na pomen barja kot zavarovanega območja narave. Več na www.dnevnik.si.
Zemljišča v Mednem še čakajo na kupca
Zemljišča v Mednem, ki so bila včeraj za izklicno ceno 2,5 milijona evrov naprodaj na javni dražbi v Trbovljah, še kar čakajo na kupca. To je že druga neuspešna dražba nepremičnin v lasti stečajnega dolžnika SGP Zasavje Trbovlje v dobrem mesecu in pol. Stečajna upraviteljica Ksenija Toplikar Zorn obžaluje, da tudi tokratna dražba ni uspela. Naprodaj je bilo za okrog 8000 kvadratnih metrov zemljišč s poslovnimi stavbami skupne površine približno 2000 kvadratnih metrov, ki so jih trboveljski gradbinci kupili za gradnjo varovanih stanovanj. Zornova bo za Medno enako, kot je to storila z nepremičninami z januarske dražbe, za drugo dražbo sodišču predlagala znižanje izklicne cene. Več na www.delo.si.
Odnos Slovencev do grajene kulturne dediščine je naravnost barbarski. Najnovejši primer takšnega odnosa je porušitev Čateškega dvora. Ta sicer nekoliko dotrajani dvorec iz 17. stoletja, ki ga je odlikoval predvsem dobro ohranjen zgodnjebaročen leseni rezljani strop, je konec februarja porušil Dars. V Darsu so se sklicevali na veljavno gradbeno dovoljenje in na sklep ministrstva za kulturo, po katerem jim za odstranitev Čateškega dvora ni bilo treba pridobili kulturnovarstvenega soglasja. Več na www.mladina.si.
Upor kočevskih kmetov proti skladu zemljišč
Največji kočevski kmetje, zakupniki zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, so zaradi težav, ki jih imajo z njim, ustanovili združenje. »Razmere se v zadnjih desetih letih zelo slabšajo in ne zagotavljajo socialne in pravne varnosti,« pravijo kmetje. Zaradi posebne zgodovine območja – izselitve kočevskih Nemcev – sklad upravlja večino območja občine Kočevje; približno 27.507 hektarov gozdov in 18.283 hektarov kmetijskih zemljišč. Več na www.delo.si.
V sklopu zaznamovanja svetovnega dne voda bo Potapljaško društvo Maribor 17. marca organiziralo že 20. ekološko akcijo Drava 2012 – ni nam vseeno. “Drava je srčna žila Maribora, ki ga je nekoč varovala, včasih delila, danes pa mesto čvrsto veže, zato naj skozenj teče kar se da čista,” so v svojem vabilu ljudi pozvali v potapljaškem društvu. Poglavitni cilj akcije bo tudi letos ozaveščanje in informiranje ljudi o dejstvih, povezanih z reko Dravo, o možnostih rekreacije na njej in o preganjanju strahu pred reko. Več na www.vecer.com.
Nagrada zlati kamen za najbolj prodorno občino gre v Idrijo
Na šestih dnevih občin in srečanju županov, ki je bilo včeraj na Brdu, so za razvojno najbolj prodorno občino izbrali Idrijo. »Zaradi celovite in dosledno izpeljane strategije, ki daje otipljive rezultate,« je odločitev utemeljila desetčlanska strokovna žirija. »Idrija je v slovenskih okvirih nekaj posebnega: na svetovnem zemljevidu je že več stoletij in je bila z rudnikom živega srebra že v zgodovini med najbogatejšimi in najrazvitejšimi kraji v Sloveniji. Po zaprtju rudnika je zelo uspešno naredila prehod iz rudarskega v industrijski kraj. Več na www.delo.si.
Veliko naložb, dražji vrtec in Ivančićeva črta …
Piranski občinski svetniki so potrdili 30 milijonov vreden proračun za letošnje leto. Primanjkljaja je približno štiri milijone, na več področjih so zaradi varčevanja znižali postavke, največ denarja pa bo občina porabila za novogradnje in rekonstrukcije. Več na www.primorske.si.
Mišič spet trguje s piransko občino
Poslanec in nekdanji piranski podžupan Gašpar Mišič spet trguje z občino Piran. Prodaja ji cesto in pločnik v Luciji in dostopno pot s stopniščem na piransko obzidje, kjer bi v zameno od nje odkupil 486 kvadratnih metrov funkcionalnega zemljišča. Doplačati mora še 21.552 evrov. Več na www.delo.si.
Snujejo nov videz osrednje ulice na Dobrovem
S Trga 25. maja na Dobrovem želijo umakniti parkirišče in mu dati primerno obliko. Tudi s tem namenom občina Brda snuje podrobni prostorski načrt, ki bo opredeljeval, kako na se poslej ureja središče središča Brd. Podrobni prostorski načrt (OPPN) bo opredelil, kako naj se vse skupaj uredi, da ne bo stihijskih posegov v ta prostor. Potem pa bodo postopoma, kolikor bo možno, uresničevali načrtovano. Več na www.primorske.si.
Zavod za varstvo kulturne dediščine je nedavno imenoval strokovno skupino za vrednotenje kulturnega spomenika vas Goče. S tem je stroka naredila prvi korak v odgovor na pobudo krajevne skupnosti in občine Vipava za umik vasi kot celote izpod spomeniške zaščite. Več na www.primorske.si.
Pivška jezera bi (za)varovali z regijskim parkom
Na današnji seji bodo imeli pivški svetniki pred seboj precej vodnih tem. Potrjevali bodo investicijski program za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave, odločali o smotrnosti gradnje vodovodnega sistema in ustanovitvi regijskega parka, ki naj bi ga upravljal režijski obrat občine, javni zavod ali koncesionar. Več na www.primorske.si.