Kaj mi bo avto, če imam pa pametni mobilnik?
Nedavna raziskava je pokazala, da bi se 46 odstotkov Američanov, starih med 18 in 24 leti, raje odpovedalo avtomobilu kakor pametnemu mobilniku. V Nemčiji bi enako storilo kar tri četrtine vprašanih. Kaj je povzročilo takšen premik v mišljenju? Prvič: avtomobili v ZDA so izgubili pridih “frajerskega”, saj si mladi želijo početi mnogo drugih stvari kot pa sedeti za volanom in čas zapravljati na cesti. Drugič: cene naftnih derivatov se povsod po svetu dvigajo. Tretjič: če nisi preveč odvisen od svojega avtomobila, lahko z mobilnim telefonom na veliko cenejši in lažji način prideš tja, kamor hočeš. Več na www.dnevnik.si.
“Mesto, prijazno otrokom, je prijazno vsem”
Na Urbanističnem inštitutu so pomagali pripraviti prva predloga trajnostne prometne strategije, in sicer za dve na videz zelo različni občini, za mestno občino Ljubljana in občino Ljutomer. A ključni izzivi mobilnosti v obeh omenjenih krajih so se izkazali zelo podobni v svojem bistvu, čeprav gre za tako različni občini, pravi dr. Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta. Pri obeh občinah se je namreč pokazalo, da je treba načrtovalsko prometno prakso nujno nadgraditi s trajnostnimi ukrepi in rešitvami. Plevnik zato ugotavlja, da imajo vsi slovenski kraji pred seboj podobne izzive, saj morajo bolj izrabiti potenciale hoje in kolesarjenja, posodobiti morajo javni potniški promet in umiriti motorni promet. Več na www.dnevnik.si.
Računsko sodišče: v Ljubljani in Murski Soboti nepravilno z zemljišči
»Mestna občina Ljubljana je vsako leto del revizijskega pregleda računskega sodišča in tako bo ostalo. Glede na številne nepravilnosti, ugotovljene med revizijo poslovanja pri prodaji in menjavi občinskih zemljišč v letih od 2007 do 2010, pa bo deležna tudi celovitih pregledov poslovanja.« To je bil komentar predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa na tiskovni konferenci po predstavitvi vzrokov, zakaj je MOL dobila negativno mnenje pri poslovanju s svojimi zemljišči v štiriletnem raziskanem obdobju. Enako najbrž velja tudi za Mestni občini Murska Sobota in Nova Gorica. Več na www.delo.si.
Romskega vrtca v Hudejah menda ne bodo porušili
Predsednik republike Danilo Türk je sprejel predsednico in podpredsednico Sveta romske skupnosti (SRS) Janjo Rošer in Natašo Horvat ter člana SRS in predsednika Zveze Romov Slovenije Jožeka Horvat Muca. Predsednik Türk je po pogovoru z Romi povedal, da je nedavna izvolitev predsednice SRS pomemben korak v organiziranosti slovenskih Romov, s čimer odražajo pomen osrednje vloge romskih žensk, ki skrbijo za družino in otroke ter prispevajo k razvoju družbene integracije Romov. Po mnenju predsednika bo to pomembno prispevalo tudi k boljšemu razumevanju vloge romskih žensk pri reševanju različnih vrst romskih vprašanj. Več na www.delo.si.
V ponedeljek začele peti žage na grajskem griču
Javno podjetje Snaga s podizvajalci je v ponedeljek začelo posek dreves na Ljubljanskem gradu. Posek 140 dreves naj bi se končal do predvidoma konca marca, ves ta čas pa bosta poti na grad Za ograjami in Ovinki zaprti med 7. in 15. uro. “Obiskovalce grajskega griča pozivamo, da se zaradi lastne varnosti izognejo delovišču, in prosimo, da upoštevajo opozorila in navodila na opozorilnih tablah ter oznake in navodila izvajalcev del,” prosijo v Zavodu za gozdove Slovenije, ki je označil drevesa, primerna za posek. Več na www.dnevnik.si.
Dodatni parkirni prostori za stanovalce
V garažni hiši pod Kongresnim trgom bo za okoliške stanovalce na voljo dodatnih 90 parkirnih prostorov. Do njih bodo upravičeni stanovalci Slovenske ceste med Aškerčevo in Šubičevo ulico, Gregorčičeve ulice do Igriške ulice, Rimske ulice do številke 16, Igriške ulice do številke 14, Ulice Josipine Turnograjske, Gradišča, dela Erjavčeve in Valvazorjeve ulice ter Gosposke ulice. Več na www.dnevnik.si.
Občinske skrivalnice z garažo pod tržnico
Na ljubljanski mestni občini javnosti ne želijo razkriti prijave Gradisa G na razpis za javno-zasebno partnerstvo za gradnjo garažne hiše pod tržnico in prizidka k Mahrovi hiši. Prijava bi med drugim morala vsebovati dokazila o referencah za gradnjo podzemnih garažnih hiš in višjih stavb, terminski plan za dokončanje projekta ter 20 milijonov evrov vreden finančni načrt. Na občini pravijo, da bo vpogled v dokumentacijo mogoč šele po izdaji sklepa o izbiri ponudnika, torej ko bi bil posel z Gradisom G in njegovim partnerjem, Kranjsko investicijsko družbo, praktično že sklenjen. Več na www.dnevnik.si.
Do garaže tudi brez soglasja nadškofije
Odločitev ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je nedavno razveljavilo gradbeno dovoljenje za garažno hišo pod tržnico, bo res za dva do tri mesece odložila možen začetek gradbenih del, nikakor pa ne pomeni konca tega od vsega začetka kontroverznega projekta. Mestna občina Ljubljana bi lahko namreč z določenimi popravki načrtov za garažno hišo spet pridobila gradbeno dovoljenje, ki ga je izgubila predvsem zaradi pritožbe Nadškofije Ljubljana. Več na www.dnevnik.si.
Konec dolgega čakanja na študentski dom
V preteklih letih je običajno na naslov uprave ljubljanskih študentskih domov prispelo 2000 prošenj preveč, tako da se je v začetku študijskega leta vselila le četrtina kandidatov. Študent, ki je avgusta oddal vlogo za sprejem v ljubljanski študentski dom, je tako na vselitev lahko čakal tudi do naslednjega poletja. V letošnjem študijskem letu pa so razmere drugačne. Vseh 1872 študentov, ki so izpolnjevali pogoje, je do sredine decembra že čakala prosta postelja. Ker se je seznam za vselitev hitro krajšal, so morali Študentski domovi v Ljubljani decembra objaviti še dodaten razpis za sprejem 2000 študentov, a so do konca januarja prejeli le 254 prošenj. Od tega se je 113 študentov že vselilo, 86 jih čaka na napotitev, 29 vlog pa je še v postopku reševanja. Poleg tega v ljubljanskih študentskih domovih biva 511 tujih študentov, v tem mesecu pa pričakujejo še 50 novih tujcev. Več na www.dnevnik.si.
“Počasi se prebuja življenje v tej hiši”
“Najtežje je vedno začeti in končati,” razlaga paroh srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Peran Bošković, medtem ko se sprehajamo po novem kulturno-pastoralnem središču, ki stoji v parku za pravoslavno cerkvijo na Prešernovi ulici. “Ko končuješ z gradnjo, vedno misliš, da bo vsak hip končano, pa se vedno znova pojavljajo nove stvari, ki jih je potrebno še dodelati.” Več na www.dnevnik.si.
Rožej za spodbujanje socialnega podjetništva
Uvedel bi tudi urbano vrtičkarstvo in začasno rabo mirujočih gradbenih parcel v mestni ali zasebni lasti. »Če je bilo preteklo obdobje zaznamovano z gradnjami, modernizacijami in prenovami mesta, pa bo prihodnje obdobje dveh ali treh let zaznamovano s prilagoditvijo mesta na življenje v času kriznih razmer,« v primeru, da bo izvoljen, obljublja Zaresov županski kandidat Vito Rožej. Več na www.delo.si.
Ideja o dirkališču ni navdušila
Z idejno zasnovo turistično-tehničnega parka z dirkalno stezo, ki bi ga na 200 hektarjih površine uredili na robu vasi Hraše, so se konec minulega tedna seznanili tudi v tamkajšnji krajevni skupnosti Smlednik. “Idejo tehničnega parka so nam predstavili podžupan Leopold Knez in Mihael Šalehar iz medvoške občine ter idejni vodja projekta Niko Mihelič, nekdanji komentator bencinskih športov. Rekel bi, da večina krajanov nad projektom ni bila navdušena. Sprašujejo se predvsem, kaj bi dejansko imeli od tega ,” je povedal Nejc Smole, predsednik krajevne skupnosti Smlednik, in dodal, da so bile podane informacije precej skope. “Krajani so želeli o projektu izvedeti več. Vendar težko rečemo, da predlagatelji projekta česa niso hoteli povedati, zadeva je namreč šele v idejni fazi in gotovo je veliko neznanega,” je dodal Smole. Več na www.dnevnik.si.
Denarja za nova neprofitna stanovanja ni
Kot smo pisali prejšnji teden, v mestni občini Novo mesto že sedem let niso zgradili niti enega neprofitnega stanovanja, v slabi poslovni kondiciji pa je tudi novomeško stanovanjsko podjetje Zarja. Trenutno je na območju dolenjske prestolnice sicer 319 neprofitnih stanovanj, 291 Zarjinih in 28 v neposredni občinski lasti. “Občina Novo mesto v republiški Stanovanjski sklad prispeva določena sredstva. Tako je bila v Podbrezniku predvidena gradnja dveh novih blokov, tudi pogodba je že bila podpisana, a se gradnja zaradi pomanjkanja sredstev ni začela. Kot smo že pojasnili prejšnji teden, smo v letu 2009 kupili eno dvosobno stanovanje na Ulici Slavka Gruma, kjer se obračunava neprofitna najemnina,” so povedali na novomeški občini in dodali, da je prostih stanovanj v naseljih Podbreznik, Vrtovi na Krki in Mrzla dolina še precej. Več na www.dnevnik.si.
Na črno postavljeni vikendi, ute, lope na območju Rošpoha in Malečnika pomenijo za državo degradacijo in uzurpacijo prostora. Najemniki opozarjajo, da bi bila zdaj obdelana zemljišča sicer zaraščena. Še vedno na naslove najemnikov zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na območju Malečnika in Rošpoha, ki so si tam postavili nelegalne lope, ute in vikende in so od inšpekcije dobili odločbo za odstranitev, prihajajo odločbe o plačilu kazni za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki jih izdaja Upravna enota (UE) Maribor. Zakaj le, se sprašujejo prizadeti in opozarjajo na dejstvo, da je mariborski mestni svet sprejel spremembe odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor, ki bodo (vsaj nekaterim) najemnikom oziroma lastnikom kmetijskih zemljišč omogočile, da ti objekti kot legalni ostanejo (vsaj za naslednjih pet let), če bodo dobili zeleno luč posebne komisije oziroma drugih v odloku zapisanih deležnikov (na primer čebelnjaki Čebelarske zveze Slovenije). Več na www.vecer.com.
Maribor je dobil še en obdravski hotel
Po dolgoletnih pripravah je vrata odprl Hotel Lent, ki bo 15 dvoposteljnih sob in dve luksuzni suiti ponudil predvsem poslovnim gostom. Na mariborski “rivieri”, Lentu, so odprli butičen dizajnerski, družinsko voden poslovni hotel. Lastnika Ali in Fadil Jašaraj sta v Hotel Lent, ki sta ga uredila na 900 kvadratnih metrih v nekdanjem objektu Nove KBM ob Starem mostu, ki ob gradnji ni bil predviden za take vrste objekt, investirala tri milijone evrov; deloma sta investicijo izvedla s posojilom. 15 dvoposteljnih sob in dve luksuzni suiti z džakuzijem so opremljene z vrhunskimi materiali, vse imajo brezplačen brezžični internet in televizijske sprejemnike z več kot 130 programi. Več na www.vecer.com.
Graščina Socka še vedno brez kupca
Na ponovljeni javni razpis za prodajo zgodovinskega dvorca ni prispela nobena ponudba. Kulturno ministrstvo bo v kratkem objavilo tretji javni razpis za prodajo dvorca iz 15. stoletja po metodi javnega zbiranja ponudb. Izklicno ceno bodo še drugič znišali, tokrat na 217.000 evrov. Več na www.delo.si.
Vsi kandidati bi zgradili vrtec in kanalizacijo
Vsi štirje kandidati za županski stolček v Polzeli obljubljajo volilcem, da bodo poskrbeli za gradnjo kanalizacije in novega vrtca. Projekt kanalizacije je namreč začel že Ljubo Žnidar, ki se je po enajstih letih županovanja preselil v državni zbor, vrtec pa je zaradi naraščajočega števila malčkov tako nujno potreben, da bi kandidati zagotovo izgubili veliko glasov, če bi nanj pozabili. Več na www.dnevnik.si.
Gradbeno dovoljenje na roko črnograditelju
Podjetje Proloco je gradbeno zemljišče na Maliji, ki je samevalo več kot dve desetletji, skupaj z gradbenim dovoljenjem kupilo od podjetja Zapa in julija 2010 začelo gradnjo štirih večstanovanjskih hiš. Gradnja je naletela na prvo oviro že marca lani, saj je gradbeni inšpektor ugotovil, da poteka v nasprotju z izdanimi gradbenimi dovoljenji. Več na www.dnevnik.si.
Idrija in Šempeter-Vrtojba sta, vsaj po mnenju strokovnjakov iz projekta Zlati kamen, razvojno najbolj prodorni občini na Primorskem. Edini iz te regije sta se namreč uvrstili med ducat tistih, ki se potegujejo za naziv najboljše na tem področju v Sloveniji. Več na www.primorske.si.
Nevarna, neprijetna in draga avtobusna nadaljevanka
Septembra ukinjena avtobusna postajališča med Idrijo in Godovičem naj bi po obljubah občine in države varno urejena “vrnili” v treh mesecih. A projekte še pripravljajo in nihče ne ve, kdaj bodo avtobusi znova ustavljali v soteski Zala. O urejanju postajališč na državnih cestah pa so začeli razmišljati tudi v občini Cerkno. Več na www.primorske.si.
Rinejo v tvegane in za občane nekoristne gradnje
V zadnjem letu je piranska občina javno obelodanila tri projekte gradnje večjih stanovanjskih objektov. Skupno za približno sto novih stanovanj. Občinski uradi pa pripravljajo še vsaj štiri. Zakaj, se sprašujejo občani, saj na tem območju zadnja leta samuje približno sto neprodanih stanovanj oziroma počitniških apartmajev. Več na www.primorske.si.
Daljnovod preko Posočja:“Veliko bi izgubili in nič pridobili”
Neformalna skupina prek 50 somišljenikov je županom občin Tolmin, Kobarid, Bovec, Kanal in Cerkno ter direktorjem razvojnih agencij na severnem Primorskem poslala odklonilno stališče do trase dva krat 400 kilovoltnega daljnovoda Okroglo – Videm prek Posočja. Več na www.primorske.si.
“Želimo si, da bi občani, ki se rekreirajo na prostem, imeli možnost zunanjega brezplačnega fitnesa kot v drugih krajih po Sloveniji in v tujini,” pravi Portorožan Mojmir Kovač (na fotografiji drugi z desne) iz športnega in kulturnega društva Jaz sem najboljši. Več na www.primorske.si.
Vojkovo nabrežje je bilo za sprehajalce privlačno le nekaj časa po njegovi temeljiti prenovi pred tremi leti. Upanje, da bo široka ulica z bleščečo razsvetljavo vabljiva sama po sebi, je zatem hitro splahnelo. Večje prireditve pa se Vojkovega nabrežja ne dotaknejo, tarnajo lastniki tamkajšnjih lokalov. Več na www.primorske.si.
Alternativna obstaja. Aktivistom je uspelo prepričati čikaškega župana, da zapre dve toplarni, ki sta delovali na premog. To seveda ne pomeni, da je Chicago povsem brez premoga, a brez dveh največjih onesnaževalcev bo mesto do konca leta veliko bolj čisto, zrak pa manj škodljiv za zdravje ljudi. Več na www.dnevnik.si.