Predstavniki nevladnih organizacij s področja urejanja prostora, zbrani v Mreži za prostor, smo podrobno spremljali predvolilni čas in programe strank, med katerimi so mnogi izražali upravičeno zaskrbljenost nad stanjem v urejanju prostora, ter izpostavljali predvsem težavnost umeščanja državnih projektov v prostor.
Čeprav so težave pri umeščanju novih objektov v prostor eden od najvidnejših problemov v urejanju prostora, pa strokovna javnost že nekaj časa opozarja, da to že kar škodljivo zakriva vse ostale probleme v sistemu urejanja prostora, ki ob umeščanju državnih projektov v prostor obsega tudi druge naloge s področij prostorskega načrtovanja, gradnje, rabe, vzdrževanja in prenove prostora ter upravljanja s prostorom.
Po prevladujočem mnenju predstavnikov strokovne civilne družbe težave niso toliko posledica zakonodaje, pač pa slabe koordinacije, sodelovanja in odločanja na ravni posameznih projektov, resorjev in služb. To in stalno ukvarjanje s spremembami zakonodaje že dalj časa onemogoča, da bi se ukvarjali z vsebinskimi vprašanji stanja v prostoru in z novimi razvojnimi izzivi, ki jih za prostor predstavljajo npr. energetska učinkovitost, prilagajanje podnebnim spremembam ali kakovost bivalnega okolja.
V tej luči nas skrbi tudi reorganizacija nekdanjega Ministrstva za okolje in prostor. Verjamemo, da je resorje mogoče organizirati v okviru ministrstev na različne načine, kar kaže tudi praksa po državah EU. Pa vendar se zdi, da v naših razmerah pridružitev resorja prostora infrastrukturnim resorjem, kot so promet, energija in komunikacije, odraža razumevanje urejanja prostora izključno kot servisa za umeščanje državnih projektov v prostor. S tem se po eni strani krepi nevarnost nadaljnjega drobljenja urejanja prostora kot celote, po drugi strani pa lahko preozko razumevanje urejanja prostora onemogoči tudi naslavljanje pravih problemov pri umeščanju projektov v prostor, ki jih gre vsekakor iskati izven samih postopkov umeščanja.
Zato želimo predlagati, da se reorganizacijo, ki ne prinaša rešitev sama po sebi, čimprej pospremi z jasno opredeljenimi cilji, kakršni so učinkovitejše usklajevanje ter boljše in hitrejše odločanje, in z ukrepi ki lahko zagotovijo doseganje teh ciljev. Med temi naj za primer omenimo bolj dinamično in poosebljeno usklajevanje med resorji skozi delovne skupine, bolj učinkovito projektno vodenje in stalno vrednotenje projektov.
Verjamemo, da je v strokovni civilni družbi zbranega dovolj znanja in izkušenj, da bi lahko pomembno prispevala k oblikovanju učinkovitih rešitev na področju urejanja prostora, ki si jih vsi želimo. Zato predlagamo tudi, da se v pripravo programa dela ministrstva za resor prostora in nenazadnje v oblikovanje konkretnih rešitev vključijo tudi predstavniki Mreže za prostor in širše civilne družbe.
Mreža za prostor od leta 2009 povezuje strokovne nevladne organizacije na področju urejanja prostora in lokalne pobude, organizirane skupine prebivalcev, ki si prizadevajo za višjo kakovost svojega bivalnega okolja. Koordinator mreže je Inštitut za politike prostora – IPoP, člani mreže pa so v februarju 2012 še: Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC; Trajekt, zavod za prostorsko kulturo; Društvo za urbano okolje – Odbor za lepšo Staro Šiško; Društvo krajinskih arhitektov Slovenije; Slovensko društvo evalvatorjev; Ljubor, združenje za kulturo bivanja; Bunker Ljubljana; Mule, društvo za celostno bivanje; Preboj, društvo za trajnostni razvoj; Cornucopia, zavod za prostor kulture; Interso, integracija ekonomskega razvoja, sociale in okolja; Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj; A.V.A. Akademija za vizualne umetnosti Ljubljana; Zveza strojnih inženirjev Slovenije; Društvo Planet Zemlja; Društvo Drobnovratnik; Kud Obrat; Društvo arhitektov in urbanistov Celja; Ljubljanska kolesarska mreža; Mariborska kolesarska mreža in Slovenska kolesarska mreža.
