Križišče nepremičninske krize

Križišče ljubljanske nepremičninske krize

Samo na križišču Dunajske, Tivolske, Slovenske in Masarykove ceste bi moralo po vseh visokoletečih načrtih že vsaj kakšno leto stati za vsaj 250 metrov novih stolpnic. Namesto njih na vogalih Tivolske in Slovenske ceste danes zeva več kot deset metrov globoka gradbena jama, nasproti nje na Bavarskem dvoru je začasno parkirišče, “gradbišče” pri železniški postaji pa se je spremenilo v eno najbolj zaželenih lokacij za oglaševanje. Globoka kriza, v katero je zašlo slovensko gradbeništvo, ni nikjer simbolično tako očitna kot ravno na tem ljubljanskem križišču. Več na www.dnevnik.si.

S sečnjo bodo odprli pogled na grad

Ljubljanska območna enota Zavoda za gozdove je v začetku tedna na pobočjih grajskega griča označila 140 dreves, ki jih bodo v kratkem posekali zaposleni v javnem podjetju Snaga s podizvajalci. Z vedutno sečnjo se bo uresničila želja marsikaterega Ljubljančana, ki je prepričan, da previsoko drevje zakriva pogled na grad. Zaradi preveč bujnega zelenja, iz katerega kukata zgolj grajski stolp in streha gradu, so namreč občani že več let dajali pobude za posek dreves na grajskem griču. Z odločitvijo Zavoda za gozdove so zadovoljni tudi v javnem zavodu Ljubljanski grad. Več na www.dnevnik.si.

Leto 2011 po oceni Gursa brez pomembnejših sprememb na nepremičninskem trgu

Lansko leto po oceni Geodetske uprave RS (Gurs) na splošno ni prineslo pomembnejših sprememb na slovenskem nepremičninskem trgu, čeprav so se povprečne cene stanovanj v zadnjem četrtletju ob rasti prometa znižale. Vendar to zaenkrat še ni zanesljiv kazalec nadaljnjega padanja cen, ugotavlja Gurs. Več na www.dnevnik.si.

Garažo pod tržnico bi skupaj z MOL gradila Gradis G in KID

Na javni razpis MOL za sodelovanje v javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta »Podzemna parkirna hiša Tržnica, prizidek k Mahrovi hiši in ureditev Vodnikovega trga z opcijo gradnje podzemne parkirne hiše Krekov trg z ureditvijo tega trga« se je prijavil le en interesent. Na današnjem odpiranju ponudb je svojo predstavilo le podjetje Gradis – skupina G. Več na www.delo.si.

Gradis G bi kopal tudi pod tržnico

Na razpis za javno-zasebno partnerstvo za gradnjo garažne hiše pod tržnico in prizidka k Mahrovi hiši se je prijavila zgolj Gradis skupina G, ki si je za partnerja pri projektu izbrala Kranjsko investicijsko družbo Jožeta Anderliča. Gre za podjetji, ki z mestno občino veliko sodelujeta, prvo je še posebej po propadu velikih gradbenih podjetij in gradnji športnega centra Stožice postalo tako rekoč občinski gradbinec, drugo pa na občino vežejo predvsem številni nepremičninski projekti, med katerimi izstopa predvsem Kolizej. Več na www.dnevnik.si.

Čez Mesarski most po preprogi

Že kmalu po odprtju Mesarskega mostu se je izkazalo, da so steklene pohodne površine ob straneh mostu v primeru dežja ali snega za pešce lahko nevarne, saj postanejo spolzke in na njih drsi. Zaradi neugodne začasne rešitve za varno prečkanje mostu so zdaj stebričke in opozorilne trakove zamenjali z oblogo na steklenih površinah, ki je sicer očem bolj prijazna in manj vpadljiva, vendar je bila sprva nestabilno nameščena, saj jo je močan veter v preteklih dneh dvigoval in raznašal po mostu. Začasno so preprogo, da bi to v prihodnje preprečili, obtežili s spodnjim delom opozorilnih stebričkov, vendar je tudi ta rešitev le začasna. Več na www.dnevnik.si.

Stanja struge ob Plečnikovih arkadah ne pozna nihče, občina čaka državo

Grožnja Plečnikovim arkadam na Vodnikovem trgu, ki ji vzdrževalci doslej še niso namenili pozornosti, je tudi izpodjedenost brega Ljubljanice. Problematično stanje so prvi opazili potapljači med čiščenjem rečne struge. Vprašanje nedotaknjenosti Plečnikovih arkad postaja vse aktualnejše tudi zaradi predvidene gradnje garaže pod Vodnikovim trgom, tamkajšnji stanovalci pa so pred kratkim opozorili še na izpodjedenost rečnega korita, ob katerega je arhitekt Jože Plečnik umestil arkade. Njihovi pomisleki temeljijo zlasti na pričevanjih nekaterih potapljačev, ki iz struge odstranjujejo smeti. Več na www.delo.si.

Namesto nasipov končno moderne stavbe

Po šestih letih od prve napovedi začetka gradnje se je Sava IP le odločila, da bo začela uresničevati projekt stanovanjskega in poslovnega kompleksa Šmartinka med Šmartinsko cesto, Flajšmanovo in Pokopališko ulico. Nedavno so parcelo ogradili in začeli odvažati odvečno zemljo. Opisana parcela, ki meri nekaj tisoč kvadratnih metrov, v bistvu predstavlja le slabo tretjino zazidalnega kareja med Pokopališko, Flajšmanovo in Kavčičevo ulico ter Šmartinsko cesto, hkrati pa je sestavni del velikanskega urbanističnega projekta, imenovanega Partnerstvo Šmartinska. Gre namreč za mikro območje, ki je kot degradirana površina namenjeno revitalizaciji in urbanizaciji, saj je v preteklosti služilo kot veliko vrtičkarsko območje, kasneje pa se je spremenilo v divje odlagališče gradbenih odpadkov. Več na www.delo.si.

Škofljiška obvoznica še daleč za ovinkom

Ker nič ne kaže, da bi lahko kmalu začeli graditi škofljiško obvoznico, bi bilo del hudih prometnih zagat mogoče rešiti z uvedbo spremenljivega prometa med Škofljico in Rudnikom. Gradbena dela so ocenjena na pet milijonov evrov. Na Prometno-tehniškem inštitutu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo so po naročilu direkcije za ceste (DRSC) pripravili študijo ukrepov, s katerimi bi povečali pretočnost prometa na G2-106 oziroma na najbolj kritičnem delu, na petkilometrskem odseku od Škofljice do odcepa Rudnik. Več na www.delo.si.

Postojnčani odločno proti širitvi vojaškega vadbišča

Za vodstvo občine Postojna kakršnokoli usklajevanje stališč o predlogu DPN za Poček ni mogoče. »Sklepi občinskega sveta so bili soglasno sprejeti in so za občino zavezujoči. Če bo uredba o širitvi vadišča sprejeta, gremo v ustavno presojo,« je povedala podžupanja Margareta Srebotnjak Borsellino. Zavrnila je navedbe ministrstva za obrambo, da je bila občina Postojna edina, ki se usklajevanj ni udeležila niti po ponovnem vabilu januarja letos. Več na www.delo.si.

Portoval med željami in realnostjo

Kljub dvema spodletelima razpisoma javno-zasebnega partnerstva za gradnjo večnamenske športne dvorane Portoval na novomeški občini ne mečejo puške v koruzo. Župan Alojzij Muhič je na občinski seji minuli četrtek namreč omenil, da bi lahko dvorano za 5000 ljudi gradili ob pomoči domačega gospodarstva. V kolikor bi jim objekt uspelo postaviti do košarkarskega prvenstva avgusta naslednje leto, pa bi lahko gostili tudi skupinsko tekmovanje. Več na www.dnevnik.si.

Številne napake v blokih stanovanjskega sklada

V treh stanovanjskih blokih na Prešernovi cesti na Jesenicah že dlje časa pušča streha, čeprav so stari komaj tri leta. Kleti ob močnejših padavinah zalije podtalnica, ne deluje niti javna razsvetljava. Republiški stanovanjski sklad za to krivi graditelja, Gradis G, in zavrača očitke o neodzivnosti. Na republiškem stanovanjskem skladu, od katerega so sedanji lastniki odkupili nova stanovanja – od 69 stanovanj jih je bilo prodanih 20, druga so prek občine Jesenice oddali v neprofitni najem –, se na pozive stanovalcev ne odzivajo, pravijo nekateri sogovorniki iz teh blokov, ki nočejo biti imenovani. Vendar na stanovanjskem skladu zavračajo njihove očitke o neodzivnosti, odgovornost za težave pa prelagajo na investitorja, podjetje Gradis skupina G. Več na www.delo.si.

Brez koncesionarja na Ptuju ne bo dvorane

Svetniki bodo v ponedeljek obravnavali investicijski načrt za 9,3 milijona evrov vredno športno dvorano, kjer prihodnje leto načrtujejo predtekmovanje evropskega prvenstva v košarki. Iz proračuna bi zagotovili le 1,9 milijona, dobrih pet bi prispeval koncesionar. Kdo bi lahko bil, ni jasno. Več na www.delo.si.

V Vojniku energijsko varčna telovadnica

Ob zgradbi osnovne šole Vojnik bodo začeli graditi novo telovadnico, ki jo bodo lahko poleg osnovnošolcev uporabljala športna društva, hkrati pa bo primerna tudi za različne prireditve. Stala bo skoraj tri milijone evrov, saj bo zgrajena kot energijsko varčen objekt. Po besedah vojniškega župana Bena Podergajsa so gradnjo nameravali začeti že lani ob koncu šolskega leta, ko so na javnem razpisu za izvajalca del izbrali gradbeno podjetje CM Celje, vendar se je zataknilo pri denarju. Vojničani pričakujejo, da bo država za naložbo prispevala okoli 600.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Po 14 brezplačnih ur kolesarjenja na teden

V Kopru naj bi sredi marca zaživela avtomatizirana izposoja koles. V teh dneh delavci na kolesarnice nameščajo vse potrebne instalacije, čemur bo sledil skorajšnji priklop na mestno električno omrežje, nato pa namestitev koles. Koprčani bodo lahko samopostrežni sistem uporabljali skoraj brezplačno. Njihov edini strošek bo 15 evrov na leto, kolikor jih bo stala izdelava uporabniške kartice. Toliko bodo morali zanjo odšteti tudi obiskovalci od drugod, ki si bodo želeli izposoditi kolo. Več na www.primorske.si.

Še en “paket” apartmajev, tokrat na Seči

Ni še mimo teden, kar so Portorožani na javni obravnavi ogorčeno dvignili glas proti apartmajskim pozidavam v občini, že prihaja na dan novica o novi tovrstni gradnji. Ljubljansko podjetje Murka namerava na Seči zgraditi 23 stanovanj. V občinski upravi informacijo potrjujejo, a pravijo, da se z naložbenikom še pogovarjajo o projektu. Več na www.primorske.si.

Divača, ujeta v trikotniku

Prebivalci divaškega trikotnika, z vseh strani obdanega z železniškimi tiri, že leta opozarjajo na nevzdržne razmere. Do nekaj deset metrov oddaljenega mesta lahko zaradi ukinjenega nivojskega prehoda pridejo samo po skoraj tri kilometre dolgi cesti. Tudi skorajšnja prenova železniške postaje podhoda do trikotnika ne predvideva. Morda pa vendarle bo … Več na www.primorske.si.


Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri