Meščani so zaskrbljeni nad ravnanjem z drevesi
Na slab odnos do mestnih dreves kaže kopica dejanj. Na mestni občini zatrjujejo, da so pri dogajanju na zasebnih zemljiščih brez moči. Drevje in zelene površine polepšajo mesto, izboljšujejo onesnažen zrak ter sooblikujejo okolje, v katerem se prebivalci družijo in rekreirajo. Dogajanje z drevesi v Ljubljani pa vzbuja skrb, zlasti ker nad izvajalci del ni strokovnega nadzora, ugotavljajo meščani. Več na www.delo.si.
Obnova pročelij v mestnem jedru ni vsem po volji
Obnova hiš v starem delu res polepša mesto, nekateri lastniki, ki jo morajo delno financirati, pa so nad stroški manj navdušeni. Opozarjajo na prenovo Kozolca, ki sta jo v glavnem plačali občina in država. O Kozolcu, katerega obnova je za prebivalce starega mestnega jedra še posebno zanimiva, na MOL pojasnjujejo, da je po zakonu o varstvu kulturne dediščine vpisan v register kulturne dediščine, prav tako je bil z mestnim odlokom razglašen za kulturni spomenik. MOL je projekt obnove financirala 49-odstotno, zanjo je odštela 967.520 evrov, 51-odstotkov vsote, okoli milijon evrov, pa so prispevali lastniki prek upravnika SPL in ministrstvo za kulturo. Kolikšen je bil delež ministrstva, na MOL ne vedo. Več na www.delo.si.
Aprila naprodaj naslednji paket stanovanj v Celovških dvorih
Stečajni upravitelj Vegrada AM Bojan Klenovšek je zadovoljen z interesom, ki so ga od druge polovice decembra do minulega petka izkazali potencialni kupci stanovanj v Celovških dvorih. Povedal je, da si je z rezervacijo terminov 52 stanovanj, ki so bila naprodaj, ogledalo nekaj več kot 70 kupcev, precejšnje zanimanje za stanovanja pa so zabeležili tudi na dve soboti, ko so organizirali dan odprtih vrat. Natančne številke, koliko zavezujočih ponudb za nakup stanovanja v Celovških dvorih so prejeli, Klenovšek še ni mogel izdati, saj želi o tem najprej obvestiti okrožno sodišče, kjer poteka stečajni postopek. Več na www.dnevnik.si.
Arhitekturni marsovček v Ljubljani
Nedavno se je zaključila dolgo pričakovana razstava idejnih predlogov za gradnjo Islamskega verskega in kulturnega centra (IVKC) v Ljubljani. Razprava o tem, ali je primerno, da v glavnem mestu naše države stoji mošeja, je bila ena najdaljših in najbolj kontroverznih, ki smo jih doživeli v zadnjih desetletjih. Več na www.dnevnik.si.
Prihrankov zimske službe ne bo
Minuli teden je ljubljanska zimska služba prvič resno prijela za delo. Letošnja mila zima ji je bila doslej naklonjena. Prvič so se delavci zimske službe na teren podali konec novembra, zaposleni so bili še v začetku lanskega decembra, potem je sneg skopnel, novega sneženja do minulega konca tedna ni bilo, tistih nekaj snežink, ki je zapadlo, pa ni ohromilo prometa. Več na www.dnevnik.si.
Nova enota vrtca Miškolin in prizidek k šoli Zadobrova
Danes je svoja vrata odprla nova enota vrtca Miškolin – Polje II, kjer je prostora za dva oddelka otrok. Zgrajena je bila v sklopu gradnje soseske Polje II, zato stoji v neposredni bližini stanovanjskih blokov. Vrednost vrtca je nekaj več kot 750.000 evrov. Osnovna šola Zadobrova pa je danes odprla novi prizidek, kjer sta dve učilnici za učence 1. in 2. razreda, trije kabineti in mala telovadnica za učence prvih treh razredov. Hkrati s prizidkom so bili urejeni tudi servisni vhod in novi sanitarni prostori z garderobami ter veznim hodnikom, preurejeni pa so bili tudi prostori knjižnice. Vrednost prizidka je 1,22 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.
Najbolj “zelena” občina Borovnica ima tri ilegalne deponije
Občina Borovnica se ne zmeni za odločbe okoljskega inšpektorata in še naprej pridno polni ilegalno deponijo v Dolu pri Borovnici, ki leži na zavarovanem območju Nature 2000 in Krajinskega parka Ljubljansko barje. Čeprav je Inšpektorat RS za okolje in prostor že marca lansko leto izdal odločbo, da se morajo odstraniti nezakonito odloženi odpadki na ilegalni deponiji v Dolu pri Borovnici, se to do danes še ni zgodilo. Več na www.dnevnik.si.
Poziv k sodelovanju pri prenovi mariborskih lokalov
V okviru EPK bodo študenti arhitekture prenovili deset prodajnih, gostinskih ali razstavnih prostorov v starem delu Maribora. V okviru Evropske prestolnice kulture (EPK) bodo študenti arhitekture prenovili deset prodajnih, gostinskih ali razstavnih prostorov v starem mestnem jedru Maribora. Mariborska fakulteta za gradbeništvo zato poziva lastnike in najemnike lokalov v tem delu mesta, da se do 20. februarja prijavijo na razpis za prenovo notranjosti svojih prostorov. S tem pozivom se je pričela prva faza projekta Prenova mestnih interierjev, ki ga pod okriljem EPK pripravlja Univerza v Mariboru. Izvedli ga bodo študenti tretjega letnika arhitekture na fakulteti za gradbeništvo pod mentorstvom arhitektov Kaje Pogačar in Marka Jaušovca. Več na www.delo.si.
Nedokončane modernizacije: med utopijo in pragmatizmom
Na prvi pogled je razstava namenjena predvsem ozko specializiranim posameznikom, ki imajo voljo prebijati se skozi neskončne labirinte načrtov, skic, fotografij, maket in modelov, in ves ta nepregledni ilustrativni inventar povezati v kolikor toliko smiselno celoto. Vendar je razstava dovolj domiselno postavljena, da je intrigantna tudi za ostale obiskovalce v smislu arhitekturne instalacije, še zlasti, ker s teoretičnim diskurzom v katalogu predstavlja dovolj sintetičen pregled obsežnega arhitekturnega korpusa s poantiranjem posameznih sklopov. Več na www.delo.si.
Ptujska dvorana bo stala devet milijonov
Mestna občina Ptuj je konec novembra lani objavila javni natečaj za izbiro arhitekturne rešitve za gradnjo večnamenske športne dvorane, ki bo služila za izvedbo evropskega prvenstva v košarki prihodnje leto. V petek so odpirali še vloge za izvedbeni del, ta vključuje izdelavo vseh vrst projektne dokumentacije, gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela. Na omenjena razpisa sta se odzvali le dve podjetji, čeprav je bil interes bistveno večji, je povedal vodja ptujskega organizacijskega odbora Stanko Glažar. Ponudba hoškega Meteorita je pol cenejša od škofjeloškega SGP Tehnika, zato se ptujska občina s slednjimi ne bo niti pogajala. Več na www.vecer.com.
Celjani se pripravljajo na obnovo Mestnega parka
Celjska občina se bo predvidoma jeseni lotila večletne obsežne obnove Mestnega parka. Stara in bolna drevesa bo zamenjala z mladimi, zasadila bo grmovnice in različno cvetje, uredila peščene pešpoti, javne sanitarije, parkirišča in med drugim tudi otroško igrišče in mini sankališče. Ker je park zavarovana kulturna dediščina, so se projekta lotili v sodelovanju s celjskim Zavodom za varstvo kulturno dediščine. Starih dreves namreč brez kulturnovarstvenega soglasja ne smejo podirati. Več na www.dnevnik.si.
Dražba koprskih nepremičnin brez posebnosti
Javna dražba nepremičnin Mestne občine Koper včeraj ni postregla z večjimi presenečenji. Za praktično vsa zemljišča na območju občine Ankaran v konstituiranju namreč ni nihče vplačal varščine, kar pomeni, da zanje ni bilo interesa. Več na www.dnevnik.si.
Krajani proti terasam na Bernardinu
Terase vile Bernardin je projekt pozidave območja na Bernardinu, ki so ga sinoči predstavili krajanom. Investitorja, ljubljansko podjetje Regulus in Portorožan Luciano Milok, bi rada zgradila podzemno garažno hišo in apartmaje. Krajani so dvignili precej prahu, saj se ne strinjajo, da bi v priobalnem pasu gradili apartmaje, ki jih je v občini že tako dovolj. Več na www.primorske.si.
S koncesijo do manjših stroškov za razsvetljavo
Po podatkih društva Temno nebo Slovenije je glede porabe elektrike za javno razsvetljavo bistriška občina med najbolj potratnimi v Sloveniji. To ne samo onesnažuje, ampak tudi krepko prazni bistriški proračun. Do manjše porabe bodo skušali priti s podelitvijo koncesije, o čemer bodo danes razpravljali bistriški svetniki. Več na www.primorske.si.
Bo kraška arhitektura spet kraška?
Ne samo burja, ki te dni zgovorno dokazuje, da so kamni, opečnate strehe in druge značilnosti kraške arhitekture tu z razlogom; tudi okus Kraševcev se postopoma vendarle spreminja tako, da postaja tipična kraška arhitektura spet vrednota. Več na www.primorske.si.