Tako trdi dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič in hkrati priznava, da so v Sloveniji urbanizem pred 30 leti dobesedno ubili. Namesto da bi upravljanje prostora zaupali strokovnjakom, o tem odločajo lokalne oblasti in država. To je eden izmed razlogov, da ljubljanska fakulteta za arhitekturo z novim študijskim letom uvaja univerzitetni program urbanizem, ki bo pokril nove potrebe po kadrih s področja urbanega urejanja prostora.
Za gradbenike so rešitev tuji trgi
Gradbena podjetja so začela intenzivneje iskati priložnosti na tujih trgih, kar pa je tako za večja kot za manjša podjetja skrajno zahtevno, terja njihovo povezovanje, pravijo na GZS. V Beogradu je bil ustanovljen slovensko-srbski gradbeni konzorcij Feniks, ki je namenjen skupnemu nastopu slovenskih in srbskih podjetij na tretjih trgih. Vprašanje je, ali takšno sodelovanje lahko pomaga v Sloveniji ohraniti gradbena podjetja, ki še poslujejo. Direktor zbornice gradbeništva Jože Renar namreč pravi, da je bilo lansko leto za slovensko gradbeništvo najslabše po drugi svetovni vojni, dno pa bo panoga dosegla šele letos. Več na www.mladina.si.
Protipoplavnih načrtov ogromno, kaj pa denar?
Od poplav v letih 2007 in 2010, ki so povzročile večstomilijonsko škodo, je minilo že precej časa, država pa za odpravo posledic in zaščito pred novimi še ni poskrbela. Pripravlja sicer državne prostorske načrte za porečja Save, Ljubljanice, Savinje, Drave in Mure, a so šele na papirju. Da odpravljanje posledic poplav iz prejšnjih let poteka počasi, kažejo že podatki Agencije RS za okolje (Arso). Lani je država za redna vzdrževalna dela in sanacije po poplavah iz prejšnjih let zagotovila 30,5 milijona evrov, od tega 17,9 milijona za sanacije posledic predlanskih poplav, 12,6 milijona evrov pa za redna vzdrževalna dela in sanacije posledic še starejših poplav. Vsa dela so tudi izvedli. Letos so za to namenili le tretjino te vsote – 10,3 milijona evrov. Več na www.delo.si.
Za Eurobasket od dvoran pripravljene le Stožice
Nad organizatorje evropskega prvenstva v košarki avgusta 2013 pri nas se zgrinjajo temni oblaki. Potem ko je v ponedeljek najverjetnejši odstop od prvenstva zaradi propadlega razpisa za gradnjo dvorane Portoval napovedalo Novo mesto, so podobne novice v medije prišle tudi iz Kopra, ki pa naj ne bi povsem držale. Več na www.dnevnik.si.
Mussomeli v romskem naselju: Pušča je daleč najboljša
Ameriški veleposlanik je danes obiskal romsko naselje Pušča pri Murski Soboti. Ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomeli je bil po obisku romskega naselja v Grosupljem decembra lani, danes gost še v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti. Nad odnosom do prekmurskih Romov je bil navdušen. Ogledali so si komunalno urejeno Puščo, kjer Romi živijo veliko dostojnejše kot, denimo, v Grosupljem ali kje drugje v Sloveniji. »Bil sem v veliko romskih naseljih in Pušča je daleč najboljša. Ne samo, da Romi tu boljše in lepše živijo, ampak jih tukajšnje okolje topleje sprejema kot drugod. To me je navdušilo,« je povedal Joseph A. Mussomeli. Več na www.delo.si.
Kočevski Romi do vodovoda in kanalizacije
Do konca letošnjega leta naj bi 52 prebivalcev kočevskih romskih naselij Marof in Trata VII dočakalo zagotovitev osnovnih življenjskih pogojev in kakovostnejše bivalno okolje. A do tega bo prišlo le v primeru, če bo Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko Kočevcem prisodila dobrih 400.000 evrov nepovratnih sredstev. Toliko denarja namreč potrebujejo, da bodo bodo lahko na Marofu zgradili in rekonstruirali fekalno kanalizacijo, rekonstruirali črpališče in obnovili ter zgradili okoli 400 metrov vodovoda. Na Trati VII naj bi prebivalci dobili še meteorno kanalizacijo, javno razsvetljavo in asfalt do naselja, z urejenim vodovodom pa bo tam poleg varne vodooskrbe zagotovljena tudi požarna varnost. Prav tako bo kanalizacija pripomogla k zaščiti podtalnice, ki je zaradi kraškega območja, na katerem ležita obe naselji, še posebno izpostavljena možnosti onesnaženja. Več na www.dnevnik.si.
Najbolj zelena občina še daleč od skandinavskih
V pohvaljenem proračunskem skladu 200.000 evrov manj, kot je bilo predvideno. Glavno mesto je zmagalo med štirimi mestnimi občinami, ki so se potegovale za naziv Najbolj zelena občina leta 2011. Laskavi naslov si je zaslužilo predvsem zato, ker se od drugih bistveno razlikuje po deležu zelenih javnih površin. Natečaj je že drugo leto zapored pripravilo podjetje Fit media pod blagovno znamko Zelena Slovenija, v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor ter združenjem in skupnostjo slovenskih občin. Organizatorji so se odločili, da bodo vsako leto še posebno pozorni na eno od pomembnih področij trajnostnega razvoja, letos je bilo to ravnanje z odpadki. Najbolj zelene občine leta 2011 po ravnanju z odpadki so postale Velenje, Vrhnika in Borovnica. Več na www.delo.si.
Stanovanjski sklad si obeta okoli 15 oskrbovanih stanovanj
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana išče zasebnega partnerja za gradnjo kompleksa oskrbovanih stanovanj v Šiški. Vsi zainteresirani kandidati se lahko na javni razpis prijavijo do 8. marca do 12. ure. V sklopu tega projekta stanovanjski sklad pričakuje gradnjo približno 60 oskrbovanih stanovanj, pri čemer naj bi jih po koncu gradnje ena četrtina pripadla skladu. Mestna občina bo v ta projekt vložila svoje nekaj manj kot milijon evrov vredno zemljišče, zasebni partner pa bo moral zgraditi objekta, zagotoviti denar za ves projekt in za koncesijsko obdobje 20 let prevzeti upravljanje kompleksa oskrbovanih stanovanj. Več na www.dnevnik.si.
V prvi prodaji na voljo 52 stanovanj v Celovških dvorih
Trenutno poteka zavezujoče zbiranje ponudb za stanovanja v ljubljanskih Celovških dvorih, ki so del stečajne mase podjetja Vegrad AM, d. o. o. – v stečaju . V prvi prodaji, ki se bo končala 10. februarja, je na voljo 52 stanovanj, v drugi prodaji pa bodo kupci lahko izbirali med 77 stanovanji. Cene stanovanj v Celovških dvorih so izredno ugodne; povprečna cena skupaj z 8,5-odsotnim davkom na dodano vrednost znaša okoli 2.200 evrov na kvadratni meter. V izhodiščno ceno so všteta parkirna mesta in shrambe. Več na www.finance.si.
Ljubljanski kvadrat še kar vztraja nad dva tisoč evri
Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs) je bila v tretjem četrtletju minulega leta povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja v Ljubljani 2.550 evrov. Vendar pa je bilo prometa precej manj kot v istem obdobju leta 2010. Poročila o gibanjih cen in transakcijah za zadnje lansko četrtletje Gurs še ni objavil. So pa v tretjem četrtletju lani zaznali 328 transakcij s stanovanji, medtem ko jih je bilo predlani v istem obdobju 394. Glede transakcijskih cen rabljenih stanovanj Marko Kocutar, direktor nepremičninske agencije Property , pravi, da ni povsem prepričan, da je Gurs objavil dejanske cene, ki se dosežejo na trgu. Več na www.finance.si.
Ogromno parkirišče pod Stožicami sameva
V ogromni parkirni hiši pod športnim parkom v Stožicah je lani parkiralo le nekaj več kot 11.000 voznikov. V povprečju je v parkirni hiši, ki sprejme 1200 vozil, na dan svoj avto pustilo zgolj 30 voznikov, pri čemer to statistiko “dvigajo” obiskovalci športnih prireditev in 234 bližnjih stanovalcev BS3, ki imajo parkirno dovolilnico. Če bi upoštevali samo dnevne obiskovalce, ki uporabljajo park & ride sistem in se v mesto brezplačno zapeljejo z avtobusom LPP, bi bila statistika še bolj porazna, saj je takih voznikov v povprečju zgolj 12 na dan. Več na www.dnevnik.si.
Spor na šišenskem parkirišču bodo stanovalci poskusili rešiti z mediacijo
Spor zaradi parkirišča v Šiški, ki ga je podjetje Avto Lap najelo od Gipossa in namerava parkirne prostore po visoki ceni oddajati tamkajšnjim stanovalcem, je včeraj obravnavala sodnica ljubljanskega okrajnega sodišča. Okoli 135 stanovalcev blokov Ob žici in Kogojeve ulice je pred nekaj tedni vložilo tožbo zoper Avto Lap in podjetje SSO, ki je v zadnjih mesecih postavljalo zapore na parkirne prostore. A kot kaže, sodišče mogoče le ne bo odločalo, kdo ima v tem sporu prav. Zastopnik prizadetih stanovalcev in predstavnik podjetja SSO sta se namreč strinjala, da spor razrešijo z mediacijo
V temeljih Kolizeja skrivnostne skrinjice
Na mestu, kjer je do lanskega avgusta stal Kolizej, ena prvih večnamenskih stavb v Evropi, ki je ohranila večino svojih arhitekturnih značilnosti, danes zeva z gradbeno ograjo obdana prazna jama. Kljub temu da je stari Kolizej zravnan z zemljo, pa njegovi ostanki še vedno zanimajo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Konservatorka Marija Režek Kambič z ljubljanske območne enote zavoda je odkrila, da v vogalih temeljnih kamnov nekdanje palače upajo na najdbo kositrnih skrinjic. V teh naj bi bile pergamentne listine, ki so bile sodeč po arhivskih virih med temeljne kamne položene 31. maja 1845. Kaj naj bi na listinah pisalo, nam na zavodu do včeraj niso uspeli odgovoriti. Več na www.dnevnik.si.
Iščejo gradbenika za prenovo manjšega dela Roške kasarne
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije do 7. februarja zbira ponudbe za obnovo približno 300 kvadratnih metrov zahodnega dela Roške kasarne v mansardi in kleti. Gre za zaključek ureditve prostorov, ki so bili v večini obnovljeni že leta 1999, uporabljata pa jih Restavratorski center in Center za preventivno arheologijo. Več na www.dnevnik.si.
S knjigo pod drevesom tudi v mrzlih zimskih dneh
Tudi v zimskih dneh, ko je zadrževanje na prostem manj prijetno, je mogoče prosti čas izkoristiti za prebiranje knjige v toplem in z bujnim zelenjem obdanem kotičku. V parku Tivoli, tik ob tivolskem ribniku, vrata vsak dan odpira rastlinjak botaničnega vrta, v katerem v zimskih dneh deluje knjižnica pod krošnjami. Obiskovalci rastlinjaka si lahko tam sposodijo knjigo in v njeni družbi posedijo ob kaktusih ali sredozemskih rastlinah, ki se bohotijo v rastlinjaku. “Ta knjižnica je zamisel, ki je zbudila veliko zanimanja zlasti pri gostih iz drugih evropskih držav,” je pripovedoval vodja botaničnega vrta dr. Jože Bavcon. Knjižnica je ob koncih tedna zanimiva tudi mimoidočim sprehajalcem, medtem ko je med tednom obisk razmeroma slabši ne glede na to, da je obisk rastlinjaka brezplačen. Več na www.dnevnik.si.
“Z mojim kolesom se lahko odpelje samo pravi kandidat!”
Igor Kenk je baje najbolj znan Mariborčan v Kanadi. In najbolj iskan tat koles na svetu. V preteklih letih so po kanadskih časopisih o njem pisali velike članke, reportaže in portrete z bombastičnimi naslovi. Kaj je hotel narediti s 3000 kolesi, ki so jih našli v njegovi hiši in garažah, ki jih je najel v Torontu? Več na www.dnevnik.si.
Občina vztraja pri rušenju Bathyanijevega dvorca
Spomeniško zaščiteni Bathyanijev baročni dvorec iz 18. stoletja je jabolko spora med občino in mariborsko enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine. Občina vztraja pri rušitvi, ker je dvorec v zelo slabem stanju in ker za obnovo nima denarja, ZVKDS zahteva celovito obnovo. Ker občina ne namerava obnavljati, bi moral to na njene stroške narediti zavod za varstvo kulturne dediščine. Več na www.delo.si.
Za Poček negativno mnenje stroke
Po državnem prostorskem načrtu območja za vadbišče manjša kot v osnutku, večina načrtovanih objektov ostaja. Zavoda za gozdove in za varstvo narave sta izdala negativno mnenje na državni prostorski načrt (DPN) za Osrednje vadbišče Slovenske vojske Postojna (OSVAD). Od 13 smernic je ministrstvo za obrambo upoštevalo le dve. Območje OSVAD so s 152 kvadratnih kilometrov zmanjšali na 125. Več na www.delo.si.
Vodni stolp v Divači, kamnita stavba, ki so jo zgradili v sklopu južne železnice leta 1857, bo zaradi širjenja železniške postaje porušena. Tako bo padel še en tehnološki spomenik, ki ga država ni zaščitila. V gradbene odpadke pa se bo spremenilo še več kamnite tehnološke dediščine. Več na www.primorske.si.
Nestrokovna obnova poldrugo stoletje starega mostu v Selcah
Kamniti most med Selcami in Slavino, ki je od leta 1855 “nosil” železniško progo, ni več kamnit. Vsaj na zunaj ne. Slovenske železnice so namreč most, ki je bil potreben obnove, kar obrizgale z betonsko malto in tako prekrile vse lepote mojstrske kamnite gradnje. Več na www.primorske.si.
Bo nekdanji jašek Delo v Idriji postal dom za društva?
Občina je od Rudnika živega srebra v likvidaciji kupila stavbe in zemljišča bivšega jaška Delo. Vse so v zelo slabem stanju, obnove pa si v kriznih letih ne morejo obetati. Zato si bo občina vzela čas za premislek, komu oziroma kateri dejavnosti bo namenila območje. asa za premislek bo občina imela dovolj, saj denarja za obnovo nima. Po čiščenju in najnujnejši obnovi stavb, pa bi vsaj nekatere lahko dodelili društvom. Več na www.primorske.si.