Največ lokalne korupcije pri posegih v okolje in prostor

Največ lokalne korupcije se pojavlja pri posegih v okolje in prostor

“Korupcija na lokalni ravni je v največji meri povezana z urejanjem okolja in prostora,” pravi Iztok Suhadolnik iz komisije za preprečevanje korupcije. Zanimiv je podatek, da na komisiji za preprečevanje korupcije dobijo največ prijav glede suma korupcije pri pripravi občinskih prostorskih aktov, med drugim zaradi domnevno sporne umestitve objektov v prostor, denimo plinskih in vetrnih elektrarn, ter glede spornega izdajanja mnenj in soglasij k okoljskim investicijam, ki so v nasprotju z načeli in nameni ureditve prostora. Več na www.dnevnik.si.

Rog, gledališki center in minipleks?

Štirje tedni javne razprave o osnutku Strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2012-2015 so prinesli številne kritike in predloge, ki so jih na oblikovalce mestne kulturne politike naslovili tako iz vladnega kot nevladnega sektorja. Zanimanje zainteresirane javnosti za njegovo vsebino je razumljivo, saj gre za dokument, ki je poleg (za zdaj nepotrjenega) krovnega Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015 (NPK) ključni narekovalec kulturne strategije in politike v prestolnici. Največji kulturni projekt Mestne občine Ljubljana v naslednjem obdobju bo Center Rog, ki bo ustanovljen kot javni zavod, za katerega na občini upajo, da bo postal ustvarjalno umetniško žarišče z mednarodnim dosegom na področjih likovne umetnosti, arhitekture, oblikovanja in drugih kreativnih industrij. Več na www.dnevnik.si.

Za Rome potrebujemo pozitivno diskriminacijo

Razpis za urejanje romskih naselij v letu 2012 prinaša upanje, pa tudi nekaj sistemskih ovir. Ker je urejanje romskih naselij na lokalnih ravneh pogosto premalo učinkovito, se je ministrstvo za okolje in prostor letos odločilo za posebno spodbudo občinam. Vsakoletni razpis za pridobitev sredstev za urejanje osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih bo danes pospremljen s posvetom, na katerega so vabljeni župani vseh občin z romskim prebivalstvom. “Ugotavljamo, da se mnoge občine na dosedanje javne razpise niso prijavile ali pa so bile pri tem neuspešne,” je zapisano v vabilu na razpravo, ki bo potekala na ljubljanski filozofski fakulteti. “Država želi z javnimi razpisi spodbuditi občine kot upravljalce prostora na lokalni ravni k pretehtani, a tudi angažirani skrbi za romska naselja.” Več na www.dnevnik.si.

Povezovanje v kreativno zadrugo rešitev za težave mladih

“Trenutno je v Sloveniji mladim, ko diplomirajo, izredno težko začeti svojo samostojno dejavnost. Mladi, ki delajo kot svobodnjaki, si težko rešijo že stanovanjsko vprašanje, saj navadno niso upravičeni do kredita, da bi pa ob tem najeli še pisarno, kjer bi delali, pa je skorajda nemogoče,” je prepričan Blaž Murn, ki s skupino somišljenikov kot možnost za rešitev te situacije vidi v ustanovitvi kreativne zadruge. Kreativna zadruga, ki jo nameravajo ustanoviti, naj bi – podobno kot so se v preteklosti oblikovale gozdarske ali kmetijske zadruge – združevala mlade, ki samostojno delujejo na nekem ustvarjalnem področju in so zato v primežu razmer tako na trgu dela kot tudi na nepremičninskem trgu. Več na www.dnevnik.si.

Kolesarji skupaj proti prepovedi vožnje v naravi

Osnutek Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju gorske kolesarje izenačuje z motornimi vozili. Nasprotniki zakonske prepovedi kolesarjenja v naravnem okolju so se združili v Slovenski kolesarski pobudi, ki si bo prizadevala, da bo kolesarjenje dovoljeno po večini poti, kolovozov, vlak in gozdnih cest. Prepoved je po njihovem mnenju neutemeljena in zavira turistični razvoj. Več na www.delo.si.

Tudi študenti potrebujejo varno hišo

Študenti, ki so bili spolno ali psihično zlorabljeni, pretepeni, depresivni, nemotivirani, študenti, ki so živeli s starši ali partnerji alkoholiki, študentski starši samohranilci, študenti, ki prihajajo iz nespodbudnega okolja, jih muči tesnoba, nezaupanje in ki ne obvladujejo svojega življenja, zadnje leto iščejo zatočišče v prvi študentski varni hiši na svetu, hiši Srce. “Študentov, ki imajo tovrstne težave, je ogromno,” priznavajo vodje študentske varne hiše. Več na www.dnevnik.si.

Občina prodaja stanovanja v središču mesta

V občinskem stanovanjskem skladu zelo ugodno prodajajo štiri stanovanja v središču mesta. Najbolj mamljivo izhodiščno ceno so na skladu postavili za skoraj 95 kvadratnih metrov veliko stanovanje v stavbi na Gornjem trgu 13, za katerega pričakujejo vsaj 108.100 evrov, medtem ko je izhodiščna cena za dobrih 96 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Bregu 22 230.000 evrov. Skupaj bo ljubljanska občina, če bo prodaja stanovanj uspešna, zaslužila vsaj 670.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Interes za gradnjo garažne hiše pod tržnico

Mestna občina Ljubljana je za dva tedna podaljšala rok za oddajo prijav za sodelovanje pri javno-zasebnem partnerstvu za gradnjo garažne hiše pod tržnico in dograditev Mahrove hiše. Ponudniki morajo prijave po novem poslati do 17. februarja. Na občini so nam pojasnili, da podaljšanje roka ni povezano z zapleti pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, temveč so zanj zaprosili ponudniki, da bi pripravili kakovostnejše prijave. Kar je dobra novica, ki kaže na to, da se bo v za gradbeništvo še posebno težkih časih na občinski razpis morebiti kdo prijavil. Več na www.dnevnik.si.

Kupiti terminsko urbano 1, 2 ali 3?

S podaljšanjem linije 6B in uvedbo novih linij 3G, 15 in 19I je podjetje Ljubljanski potniški promet (LPP) uvedlo tudi dodatno številčenje terminskih vozovnic za mestni potniški promet. Tako bodo uporabniki zelenih mesečnih kartic urbana pri nakupu še vedno izbirali med šolsko, splošno in upokojensko vozovnico, vendar pa bodo ob tem morali izbrati še številko 1, 2 ali 3, kar pa je odvisno od začetne točke vožnje oziroma od prestopanja meja občin, s čimer narašča tudi cena mesečne vozovnice. Več na www.dnevnik.si.

Šiškarji nočejo novih stolpnic in gradbenih jam

Društvo za urbano okolje – odbor za lepšo Staro Šiško je zelo nezadovoljno, ker pri revitalizaciji tega dela Ljubljane mestni urbanisti in zasebni investitorji nočejo slišati njihovih opozoril in predlogov. Še zlasti jih moti, da jih posiljujejo z vedno novimi stanovanjskimi stolpnicami. Kot je v pogovoru za Delo povedalo več najvidnejših predstavnikov omenjenega odbora s predsednikom Simonom Molko na čelu, je na območju Stare Šiške vse preveč stihijske gradnje, ki je skoraj izključno pisana na kožo posameznim zasebnim investitorjem. Več na www.delo.si.

V Šiški nadaljujejo zapiranje parkirišča

V začetku tega tedna so na parkirišču blokov Ob Žici in na Kogojevi ulici znova odmevali zvoki vrtalnikov, saj so delavci po naročilu podjetja Avto Lap nadaljevali nameščanje parkirnih zapor. Tokrat so šli kar po vrsti in okvirje zapor namestili na večino od približno 180 parkirnih prostorov, kjer so bili ponekod še vedno parkirani avtomobili. Dela sicer niso končali, saj morajo namestiti še prečno ročico, ki bo zapore držala pokonci in onemogočila parkiranje. Razburjeni stanovalci so tako kot zadnjič poklicali policijo in obvestili upravitelja tamkajšnjih blokov, podjetje Dom efekt. Več na www.dnevnik.si.

Bojazen je bila odveč: Mestnih koles nepridipravi ne kradejo

“Do sedaj nikogar še nismo kaznovali zaradi namernega uničenja kolesa,” je dejal namestnik direktorja Boštjan Berčan in dodal, da so uporabniki skrbni, kar jih na Europlakatu zelo veseli. Tudi s krajami mestnih koles v osmih mesecih niso imeli izkušenj, nekaj preglavic so jim povzročili zgolj vandali. Konec maja lansko leto je neznanec na šestih kolesih prerezal žice na zavornem sistemu in polomil špice, konec avgusta pa so odkrili kolo z zakrivljenim krmilom. “Doslej smo uspeli popraviti še vse poškodbe na kolesih,” je Berčan poudaril, da nobeno od koles še ni šlo v odpis. Več na www.dnevnik.si.

Gradis G poskrbel za glasbeni paviljon

Mestna občina Ljubljana je z Gradisom G poleg osnovne pogodbe za gradnjo garažne hiše pod Kongresnim trgom, ureditev ploščadi in parka Zvezda, aneksa zaradi nepredvidenih neugodnih geohidroloških in arheoloških raziskav, aneksa zaradi spremembe uvoza v garažno hišo, pogodbe za pripravljalna dela za bodočo prometno povezavo med garažno hišo Kongresni trg in Šumijem ter pogodbe za zaščito gradbene jame pri Kazini s to družbo avgusta lani podpisala še pogodbo za prestavitev in obnovo glasbenega paviljona ter ureditev prezentacije rimskega vodnjaka na vhodu v garažno hišo pred filharmonijo. Več na www.dnevnik.si.

Garaža dobro zasedena, vozniki izgubljeni

Garažna hiša pod Kongresnim trgom obratuje približno pol leta, kljub dobremu obisku pa so z nekaterimi vidiki nezadovoljni predvsem lastniki mesečnih dovolilnic. Kot kaže, so neprijetnosti v garaži tudi posledica nepretočnosti Slovenske ceste. Zasedenost parkirne hiše je, sodeč po podatkih za prvega pol leta delovanja, dobra. V njej parkira povprečno 30.000 avtomobilov na mesec, decembra jih je bilo kar 56.000. Na Ljubljanskih parkiriščih in tržnicah (LPT) zatrjujejo, da garaža posluje pozitivno, natančne podatke o poslovnem izidu pa bodo imeli konec februarja. Več na www.delo.si.

Vzpenjača lansko leto končala v rdečih številkah

Odkar je aprila lansko leto začel delovati javni zavod Ljubljanski grad, ki je v svoje upravljanje prevzel tudi ljubljansko vzpenjačo, je slednja po začasnih podatkih pridelala nekaj več kot 2000 evrov izgube. Prve tri mesece lanskega leta, ko je vzpenjačo še upravljalo podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, pa je vzpenjača pridelala še 18.600 evrov izgube. Vodja službe za tehnične zadeve na Ljubljanskem gradu Stane Miklavec je zato potrdil napoved negativnega poslovnega rezultata, ki bo, kot kaže, višji od 20.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljanske vile – vila Samassa

Malo jih je, ki vedo, kje stoji vila Samassa. Tisti, ki jim je to znano, se nemara še spominjajo njene prvotne imenitnosti. Izgubila jo je po dokončanju grajskega predora leta 1956. Ta ji je odvzel dobršen del prostora, ki ga je imela ob cesti (današnji Karlovški cesti), ki je povezovala staro Ljubljano z območjem ob Grubarjevem prekopu. Več na www.dnevnik.si.

Zamenjali bodo več kot 800 svetilk

Zagorska občina se bo še ta mesec lotila menjave svetilk javne razsvetljave z okolju prijaznimi in energijsko varčnimi svetilkami. Pri tem jim bo v pomoč 116.355 evrov nepovratnih sredstev, ki so jih pridobili na razpisu za sofinanciranje energetske učinkovite prenove javne razsvetljave. Celoten projekt zamenjave svetilk javne razsvetljave, ki bo končan predvidoma februarja prihodnje leto, bo občino sicer stal 244.729 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Kranjski »Trainstation squat« kmalu v last občine

Privrženci kranjske alternativne mladinske kulture, ki so pred enim letom izgubili Izbruhov kulturni bazen na Savskem otoku in ostali na cesti, za svoj prostor že nekaj mesecev uporabljajo leseno stavbo na železniški postaji na Kolodvorski cesti. Lastnica objekta bo kmalu postala občina. »Objekt so zasedli, ker je bil prazen in vpisan v zemljiški knjigi kot javno dobro. Radi bi ga legalno upravljali za urbano in mladinsko kulturo, za katero v Kranju ni prostorov. V zapuščen objekt so vložili kar precej denarja in veliko prostovoljnih ur, da so ga usposobili toliko, da v njem lahko delujejo,« je pojasnila načelnica urada za družbene dejavnosti na kranjski občini Nada Bogataj Kržan. Več na www.delo.si.

“Zavod se obnaša kakor tujek v mestu”

Po treh letih dela kot asistentka programskega direktorja Tanzhaus NRW se je štipendistka sklada Roberta Boscha leta 2010 vrnila v Maribor. V okviru festivala Ana Desetnica je lani, v času Festivala Lent, zagnala imeniten projekt Živa dvorišča, ki je bil tako všeč ustvarjalcem oddaje Metropolis pri najbolj uglednem nemško-francoskem kulturnem TV-kanalu Arte, da so mu v prispevku o Evropski prestolnici kulture v Mariboru posvetili največ pozornosti. Živa dvorišča Maribora, ki so del programa Evropske prestolnice kulture v Mariboru, spodbujajo ustvarjalnost, kulturo in kakovost življenja v središču Maribora, na dvoriščih, ki se skrivajo za fasadami mariborskih mestnih hiš. Več na www.dnevnik.si.

“Zakaj bi sploh kdo obiskal Maribor?”

“Slovenija je lepa. Ima hribe in morje. Kdor bi želel spoznati deželo, pa naj za božjo voljo naredi velik ovinek okrog kulturne prestolnice, Maribora.” S temi besedami prične novinarka Andrea Diener svoj dvostranski članek, ki je bil v četrtek objavljen v Frankfurter Allgemeine Zeitung. Vendar pa je Slovenska tiskovna agencija, ko je te dni objavila informacijo o tem članku, posredovala napačno informacijo glede datuma obiska avtorice v Sloveniji, saj Maribora ni obiskala ob odprtju Evropske prestolnice kulture (EPK), kot so zapisali, temveč že nekaj mesecev prej. Več na www.vecer.com.

EPK 2012 v tujem tisku: bedno mesto z italijanskim vzdušjem

Maribor je kot evropska prestolnica kulture deležen solidne pozornosti evropskih in svetovnih medijev. Zapisi­ segajo­ od telegrafskih notic do obširnih reportaž, opazne so tudi razlike v ocenah – ne manjka izrazito afirmativnih niti izrazito kritičnih tonov. Maribor se je znašel med novicami nekaterih največjih svetovnih medijskih hiš, kot sta BBC in CNN, z odprtja je poročala kitajska tiskovna agencija Xinhua, letošnja evropska prestolnica kulture je bila omenjena tudi v New York Timesu in v Chicago Tribune. Lonely Planet je Maribor uvrstil med deset letošnjih top destinacij (resnici na ljubo je treba opozoriti, da pri najbolj znanem izdajatelju vodnikov praviloma vsako leto na to lestvico uvrščajo tudi mesta organizorjev EPK), na spletu je odmeve mogoče zaslediti vse do Nove Zelandije. Več na www.delo.si.

Kulturaža: klein, aber fein

Pri projektu EPK očitno prihaja do velikih nesporazumov, Maribor seveda ni in nikoli ne bo evropska kulturna prestolnica, temveč je le za eno leto prevzel naslov Evropske prestolnice kulture. Morda navidez zgolj nepomembna besedna premetanka, ki pa je marsikdo spregleda, med drugimi tudi novinarka Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) Andrea Diener, ki v svojem čez palec napisanem članku kar ni mogla najti dovolj slabšalnih pridevnikov pri opisu mesta. Več na www.delo.si.

Prav posebno čiščenje mestnih ulic

V središču Maribora bosta od februarja prepovedani postavljanje oglaševalskih objektov in razstavljanje izdelkov na javnih površinah, kar pri trgovcih in gostincih vzbuja veliko slabe volje. Da torbice, plišasti medvedki in ženske spodnje perilo, gotovo pa se najde še marsikaj drugega, ne sodijo na ulice Maribora, evropske kulturne prestolnice, je že v predlanski volilni kampanji, kasneje pa tudi za Večer, opozarjal Tomaž Kancler, podžupan mestne občine Maribor (MOM). Teme se je pred dnevi dotaknila tudi nemška novinarka Andrea Diener, ki se je na obisku v Sloveniji mudila nekaj mesecev poprej. Več na www.vecer.com.

graZIBor2012

V soboto, 28. 1. 2012, bo potekal prvi dogodek, ki ga Mariborska kolesarska mreža izvaja v letu Evropske prestolnice kulture. Skupaj s kolegi iz Gradca, ki je bil evropska prestolnica kulture leta 2003, se bomo s kolesi podali v Maribor. Z dogodkom želimo razblinjati predsodke o nezdružljivosti kolesarjenja in zime ter hkrati pospešiti izgradnjo Jantarne kolesarske poti, ki povezuje mesti. Več na www.kolesarji.org.

Pekarna še kar sameva

V teh dneh naj bi bilo končno znano, kateri uporabniki se bodo lahko vselili nazaj v upravno zgradbo Pekarne, ki je bila obnovljena konec septembra lani. A za vse zagotovo ne bo dovolj prostora, tam namreč sedaj domujeta tudi hostel in Mladinski kulturni center (MKC). Izbira novih rezidentov traja že tretji mesec, saj novi upravni model Pekarne predvideva, da o vsebinskih vprašanjih odloča programski svet, medtem ko operativne, birokratske ovire preskakuje javni zavod MKC. Več na www.vecer.com.

Korošci z dediščino pod Unesco

Dvanajst občin z obeh strani meje si z geološko dediščino želi pod okrilje Unesca. Partnerji pri dva milijona in pol vrednem projektu vzpostavitve čezmejnega Geoparka Karavanke so včeraj imenovali strokovni svet, ki bo strokovno usmerjal in podpiral razvoj geoparka. Predsednik strokovnega sveta Geoparka Karavanke Marko Komac je povedal, da je njihova glavna naloga do poletja pripraviti pravne osnove in definirati strukturo geoparka, saj bo to izhodišče za začetek procesa vključitve Geoparka Karavanke v Unescovo mrežo evropskih geoparkov. Prijavo za vključitev v to mrežo so že oddali, med majem in junijem pa pričakujejo obisk Unescove komisije. Več na www.delo.si.

V Kopru si bodo kolesa lahko izposojali le domačini

Tudi v Kopru bodo po zgledu ljubljanskega sistema Bicike(lj) zagnali samopostrežno izposojo koles. Ta bo za občane brezplačna – do 14 ur na teden. Mestna občina Koper je namreč že julija lani objavila javni razpis za postavitev samopostrežnih izposojevalnih postaj, namestitev koles in zagon sistema izposoje, na katerega se je, so pred kratkim poročale Primorske novice, prijavil le en ponudnik (Multimedijska hiša Ibis iz Ljubljane), ki zdaj že postavlja izposojevalne postaje, sistem izposoje, podoben ljubljanskemu Bicik(lj)u pa naj bi začel delovati prihodnji mesec. Več na www.rtvslo.si.

V Divači poskušajo ujeti zamujeni vlak

Divačani pri prenovi postaje zahtevajo podhod, začasni most za pešce in krožišče na cesti proti Kopru. Ker bo obnova železniške postaje s podiranjem in gradnjo začasnih mostov povzročila prometni kaos, župan Božac zahteva še, da je treba med gradnjo novih mostov zaradi varnosti zgraditi začasni most za pešce čez progo ob nadvozu na Kraški cesti, ki je že zdaj ozko prometno grlo. Več na www.delo.si.

Trend garažnih hiš se nadaljuje

Približno pol hektarja nepozidanega območja na Bernardinu (trikotnik med vzpenjajočo cesto proti Piranu in obalno cesto ob Jadralnem klubu Pirat) je predmet priprave novega občinskega podrobnega prostorskega načrta. Ob nekaj novih načrtih za pozidave, ki so bili v zadnjem letu tudi že javno predstavljeni, v uradu za okolje in prostor piranske občine nastaja še eden: občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) Terase vile Bernardin. Parcele, kjer je predvidena pozidava parkirišč in garažne hiše ter stanovanj, so na območju ob razcepu med Cesto mornariških odredov (ki se vzpenja proti Piranu) in cesto Obala (ob jadralnem klubu Pirat). Več na www.primorske.si.

Skozi Pivko samo še peš

Pivško središče naj se v prihodnje razbremeni avtomobilov in nameni pešcem, se strinjajo tako snovalci prenove mestnega jedra kot tudi občani, ki si želijo tudi več zelenih površin. Občinski prostorski načrt, sprejet leta 2010, za ureditev središča Pivke določa izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Ta bo uresničil tudi predloge z urbanistične delavnice, ki jo je za domačine pripravila občina z željo, da le-ti aktivno sodelujejo pri snovanju nove podobe in dopolnijo že izdelano osnovno vizijo razvoja pivškega središča. Več na www.primorske.si.

Daljnovod razburja Tolmince in Benečane

Tolmince in prebivalce Benečije spet razburjajo ideje o gradnji dvosistemskega 400 kilovoltnega daljnovoda prek njihovega ozemlja. Ker menijo, da bi velik poseg v prostor ogrozil razvoj turizma v še vedno neokrnjenih krajih, so dvignili glas. Krajani zahtevajo natančne informacije in se skupaj organizirajo proti morebitnemu posegu. V Elektro Slovenija pravijo, da so še daleč od umeščanja trase v prostor. Več na www.primorske.si.

Daljnovoda pa niti pod razno!

Na 42. srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja so izpostavili bojazen, da bo daljnovod Okroglo-Videm šel čez njihovo ozemlje. Terjajo uradne odgovore, kod bo potekal. Ogorčeni so zaradi zastoja pri financiranju malih čezmejenih projektov in zahtevajo ustanovitev sklada, iz katerega bi zanje črpali denar EU. Več na www.primorske.si.

Južni tok bo morda doma v Novi Gorici

Plinovod Južni tok, po katerem bo ruski plin prihajal v Evropo mimo Ukrajine, ne bo obšel Slovenije; plin za Italijo bo namreč prihajal po ceveh s slovenskega ozemlja, družba Južni tok Slovenija pa utegne domovati na Primorskem. Več tisoč kilometrov dolg plinovod bodo začeli graditi še letos. Več na www.primorske.si.

Plaža je postala študijski laboratorij

Fakulteta Turistica je lani spomladi dobila plažo pred Bernardinom v upravljanje za pet let. Prostor nameravajo urediti s posebno študijsko delavnico, pri kateri pripravljajo strokovna merila za ureditev plaže. Na fakulteti v okviru predmeta komuniciranja v turizmu s študenti izpeljuje študijske vsebine, povezane tudi z iskanjem rešitev za ureditev te študentske plaže. K sodelovanju so povabili krajinsko arhitektko iz Pirana Romano Kačič. Več na www.primorske.si.

Idrijska pokrita tržnica je odprta le dva dneva v tednu

Kupci in 20 kmetov, ki prodajajo na idrijski tržnici, so zadovoljni. Precej manj pa Marjan Ciglič, župan Občine Cerkno, ki bo z idrijsko sosedo zanjo letos plačala 33.500 evrov. “Treba jo je reorganizirati, saj ni smotrno, da dela dva dneva v tednu,” meni. Več na www.primorske.si.

Župan bi bivše prostore občinske uprave prodal že jeseni

Prostore, iz katerih se je izselila občinska uprava, hoče občina prodati. Domačini prosijo, naj počaka, v njih bi delovala društva, dokler ne dobijo kulturnega doma. Župan vztraja pri prodaji, do takrat pa bi jih lahko oddali KS. Kot je znano, v Mirnu že leta čakajo na nov kulturni dom, v katerem bi prostore imela tudi društva. Dva domača zbora, društvo žena in društvo upokojencev delujejo v dotrajani stavbi ob propadajočem kulturnem domu, ki je, kot pravi predsednik zbora Anton Klančič in svetnik Stanko Mužina, zelo zasedena. Opozarja, da jo bodo s starim kulturnim domom lahko že letos porušili, saj bodo gradili novega. Mladina in Kulturno društvo Stanko Vuk primernih prostorov sploh nimata. Več na www.primorske.si.

Vaški dom je pod streho

V Jasenu, pod vaško cerkvijo, v teh dneh delavci gradbenega podjetja Alojz Rutar iz Zabič hitijo z gradnjo dokaj velikega vaškega doma. Zgrajen mora biti do avgusta, ko morajo pridobiti uporabno dovoljenje. Dom bo imel dve etaži, vsaka bo merila 112,5 kvadratnega metra. V spodnjem delu bo dvorana za prireditve z odrom ter sanitarije in manjša čajna kuhinja. V nadstropju pa bodo prostori za delo mešanega pevskega zbora Ahec, krajevne skupnosti ter za zbiranje mladih Več na www.primorske.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri