Na včerajšnjem posvetu »Prilagajanje na podnebne spremembe: dobre prakse« je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, v dvorani Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu gostila polno dvorano udeležencev. V okviru projekta Slovenija znižuje CO2 Umanotera s promocijo dobrih praks, kakršna sta slovenski primer obvladovanja poplav jeseni 2010 in center za pomoč pri prilagajanju vseh sektorjev gospodarstva učinkom podnebnih sprememb iz Oxforda, tako omogoča, da nas uspešne zgodbe navdihujejo. Obenem nas prepričajo, da so radikalne spremembe na poti v nizkoogljično družbo možne in večstransko koristne. Tudi razlogov za to, da se za podnebne spremembe začno zanimati prostorski načrtovalci in drugi, ki delujejo v sistemu urejanja prostora, izobraževanju in na politični ravni, ne manjka.
Slovenija ima sama po sebi velike prostorske omejitve za razvoj, pravi dr. Lučka Bogataj, ko predstavlja podnebne spremembe in poudari, da bodo te v prihodnosti še bolj vplivale na razvoj dejavnosti v prostoru. Ker danes teh omejitev, poplavnih in plazovitih območij na primer, ne upoštevamo dovolj, še doda, so škode ob naravnih nesrečah, silovitih nalivih, plazovih in poplavah, neprimerno večje kot so bile na istih območjih v preteklosti. Jernej Stritih iz Službe vlade za podnebne spremembe v nadaljevanju napove, da bo med ukrepi prilagajanja podnebnim spremembam in blaženja vplivov le-teh tudi trajnostno prostorsko načrtovanje in morda tudi »kompaktiranje« poselitve. Iz tega je možno sklepati, da lahko prostorsko načrtovanje in prostorski načrtovalci v podnebnih spremembah najdejo nenadejanega partnerja pri prizadevanjih, da se v ravnanju s prostorom uveljavi nekatere od poteptanih temeljih postulatov razumnega upravljanja s prostorom in tudi nove trajnostne razvojne paradigme.
Podnebne spremembe so realnost. Leto 2011 je bilo deveto najtoplejše v zgodovini in pogostnost ekstremnih vremenskih pojavov se je v zadnjih desetletjih opazno zgostila. V Sloveniji podnebne spremembe pomenijo višje temperature zraka, toplejše vode, pogostejše močne nalive in suše, vročinske valove in zelene zime. Že do leta 2020, opozarjajo raziskovalci, bo vsak četrti prebivalec Slovenije imel neke vrste težave povezane s podnebnimi spremembami. Ker vse kaže, da se bo temperatura zraka zvišala praktično za 3 stopinje Celzije, se bo med ogrožena območja uvrstilo kar 40 odstotkov državnega ozemlja. Cilj predloga Strategije prehoda v nizkooglično družbo, ki bo še cel februar v javni razpravi, je zato povečati odpornost države na podnebne spremembe. Bogatajeva opozarja, da naj bi bilo to predvsem stroškovno učinkovito in povezano tudi z izzivi za nove poslovne priložnosti. Zato pa je treba pomembno izboljšati napovedi sprememb, izvajati raziskave in razjasnjevati, kaj se bo dogajalo na fizični prostorski ravni, v gospodarstvu in družbi. Denar vložen v raziskovanje podnebnih sprememb je dobro naložen pravi dr. Bogatajeva in iz mednarodnih izkušenj poroča o sedemkrat vrnjenemu vložku.
Prehod v nizkoogljično družbo predstavlja niz ukrepov za blaženje posledic podnebnih sprememb in ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam. Načrtovani ukrepi se v urejanju prostora srečujejo v paradigmi trajnostnega prostorskega načrtovanja, ki bo v nasprotju z dosedanjo domačo prakso predvsem bistveno manj tolerantno do individualnih želja in hotenj po razvoju v prostoru. Podnebne spremembe bodo morda končno spodbudile vsebinsko razpravo o prostorskem razvoju države in temu primerni prostorski politiki kot segmentu vzdržnega modela gospodarskega razvoja.
