Korak bližje gradnji drugega tira?

Ni več ovir za začetek gradnje drugega tira

Večina, tj. 41 od skupno 46 lastnikov približno 13 hektarjev zemljišč, kjer bo predvidoma potekala trasa drugega železniškega tira med Koprom in Divačo, je z ministrstvom za promet podpisalo prodajno pogodbo glede odkupa teh zemljišč. Preostalih pet lastnikov bo pogodbo podpisalo takoj za tem, ko bodo uredili sklepe o dedovanju. Zaplet okoli nakupa teh zemljišč, ki so ključna za nastanek prepotrebnega drugega tira, je nastal zaradi prenizke cenitve ministrstva za promet. To je namreč po oceni lastnikov zemljišč, ki so se združili v Agrarno skupnost Osp, pridobilo cenitev, ki naj bi jih prikrajšala za približno 100.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Prometni Godot

Nedosegljivi zeleni val že vse predolgo jezi voznike in hkrati onesnažuje zrak. Tako imenovani zeleni val je v glavnem mestu fikcija. Če voznik pošteno pritisne na plin in prevozi nekaj rumenih in tudi rdečih luči, potem si ga morda »ustvari« sam, drugače pa je zamisel, da bi se po Celovški, Dunajski ali Tržaški blagodejno prepeljal v neprekinjenem zelenem valu, utopija. Utopija z brado. O tako imenovanem teoretičnem zelenem valu se je namreč pisalo že pred tridesetimi leti. Več na www.delo.si.

Posek pri Stari cerkvi je »nezaslišano dejanje«

Med podružno cerkvijo sv. Jerneja v spodnji Šiški, znano kot Stara cerkev, in Obrtno zbornico Slovenije so posekali drevesa in položili asfalt. Ker je v bližini kulturni spomenik državnega pomena v sklopu Plečnikovih del, ni vseeno, kaj se bo tam dogajalo. Več na www.delo.si.

Javna dostopnost registra nepremičnin: Malo tveganj in veliko koristi

Javna dostopnost registra nepremičnin, v povezavi s podatki o lastništvu, je zbudila hipen odziv, najprej na družabnih omrežjih (twitter) in v spletnih komentarjih. Večina odzivov je v imenu zasebnosti in svobode zavračala tako javno dostopnost registra samega, še posebej in predvsem pa povezavo z osebnimi podatki lastnika, čeprav so ti zelo skromni (ime in priimek, letnica rojstva). Odzvala se je tudi informacijska pooblaščenka, ki je preko twitterja napovedala odločbo, s katero je od geodetske uprave (GURS) terjala umik podatkov o lastništvu, in napoved tudi udejanjila. Več na www.dnevnik.si.

V mestni hiši na ogled 44 različnih idejnih projektov džamij

Potem ko je bil lanskega novembra kot zmagovalna vizija ljubljanske džamije oziroma versko-kulturnega centra predstavljen idejni projekt arhitektov Bevk-Perović, so od včeraj na ogled postavljeni še preostali idejni projekti. Vseh 44 zelo različnih projektov, ki jih je pripravilo 16 tujih in 28 domačih arhitektov oziroma arhitektnih birojev, bo razstavljenih v Zgodovinskem atriju Mestne hiše do petka, 3. februarja. Več na www.dnevnik.si.

Vodja redarstva: Janković nas je prosil, naj po njegovem odhodu delamo še bolj vneto

Ljubljansko mestno redarstvo je eden redkih delodajalcev, ki mu tudi v času krize primanjkuje delavcev. Ta trenutek imajo zaposlenih 40 redarjev, glede na število sistematiziranih delovnih mest pa jim manjka še 12 redarjev. Vodja ljubljanskega mestnega redarstva Andrej Orač pravi, da trenutno poteka izbor kandidatov za zaposlitev štirih novih redarjev. Več na www.dnevnik.si.

Most med Njegoševo in Roško zamuja že leto in dva meseca

Na odprtje mostu med Njegoševo in Roško cesto bo očitno treba počakati še vsaj do poletja. Občinarji opozarjajo predvsem na kopico del, potrebnih za dokončanje te povezave čez Ljubljanico. Most bi morali po prvotnih načrtih zgraditi že sredi predlanskega oktobra, tako da bo zamude, če bo res končan maja letos, leto in pol. Gradnjo sicer vseskozi spremljajo zapleti. Več na www.delo.si.

Saga z Jakličevo črno gradnjo še traja

Ministrstvo za okolje in prostor kljub zahtevi 
upravnega sodišča v 30 dneh ni bilo sposobno napisati nove odločbe. Ministrstvo za okolje in prostor bi moralo Marku Jakliču v zvezi z njegovo nezakonito gradnjo v Selu nad Polhovim Gradcem izdati nov upravni akt najpozneje do 13. januarja letos, a tega še ni storilo. Enomesečni rok, ki mu ga je predpisalo upravno sodišče, bo najbrž precej zamudilo.

Najvišje ljubljanske stavbe: koliko zgodb v sebi skriva 79-letnik?

Nekoč najvišja stavba na Balkanu, dolgo najvišja v Ljubljani in še zmeraj kotiček, okoli katerega se razprostira eden najlepših pogledov na ljubljansko kotlino. O njem so pisali pesmi, kovali poetične naslove člankov, kar nekaj žalostnih ljudi pa je na njegovi mali terasi popilo svojo poslednjo kavo. Je že tako, da ima ljubljanski Nebotičnik posebno mesto v srcih meščanov. Že dolgo ni več najvišja stavba v mestu, vendar ostaja tista prva – prva prava. Prihodnje leto bo praznoval 80 let, v vsem tem času pa je doživel marsikaj, kar se za starosto ljubljanske arhitekture in stavbo s takšno življenjsko kilometrino tudi spodobi.

Na gradu še letos dodatna gostilna

Levo od vhodnih vrat ljubljanskega gradu je tako imenovani stolp strelcev, kjer je predviden gostinski lokal višjega razreda. Predvidoma do konca letošnjega marca bodo gradbena dela v teh prostorih končana, Stolp strelcev pa bo moral nato počakati še na najemnika, ki bo v sicer ne preveč velikem prostoru uredil gostilno. Vodja službe za tehnične zadeve v javnem zavodu Ljubljanski grad Stane Miklavec ocenjuje, da bo gostilna zaživela še letos. Javni razpis za izbor najemnika tega lokala naj bi bil objavljen v prvih treh mesecih letošnjega leta.

V Notranjih Goricah veselje ob prihodu mestnega avtobusa

Avtobus Ljubljanskega potniškega prometa je od včerajšnjega dne postal dostopen tudi prebivalcem Notranjih Goric, saj so se na LPP odločili podaljšati progo 6B, ki je do zdaj vozila do Vnanjih goric. Dogodek so obeležili tudi z včerajšnjo slavnostno vožnjo, kjer je sicer manjšo neprijetnost zagodla okvara avtobusa. A kljub tej uvodni nevšečnosti je hiter prihod nadomestnega avtobusa poskrbel, da so častni gostje razmeroma hitro prišli do osrednje slovesnosti. Osrednja slovesnost v Notranjih Goricah sicer ni bila tako polna vzhičenja kot podobna slovesnost prejšnji teden ob uvedbi avtobusne proge v Pirničah. Toda kljub temu je več kot sto zbranih obiskovalcev, ki je prišlo pozdravit prihod avtobusa, zadosten dokaz, da so krajani Notranjih Goric nad novo pridobitvijo navdušeni. Več na www.dnevnik.si.

V nekdanji usnjarski šivalnici bo zrasla nova Cankarjeva knjižnica

V nekdanji šivalnici Industrije usnja Vrhnika (IUV), ki je že od leta 2008 v stečajnem postopku, naj bi prihodnje leto domovanje dobila nova Cankarjeva knjižnica. Enega zadnjih prostorov nekdanjega usnjarskega velikana, ki so na prodaj, bo odkupila občina Vrhnika v sodelovanju z občinami Borovnica, Log-Dragomer in Horjul. Župan občine Vrhnika Stojan Jakin je povedal, da imajo letos v načrtu odkup šivalnice, v prihodnjem letu pa usposobitev objekta in selitev knjižnice. Z odkupom nekdanje šivalnice pa bi na Vrhniki del prostorov lahko namenili tudi za potrebe šole in športne programe. Več na www.dnevnik.si.

Razpis za dvorano Portoval znova podaljšali

Na novomeški občini so do 31. januarja podaljšali rok razpisa za gradnjo večnamenske športne dvorane Portoval, kjer naj bi leta 2013 gostili tudi skupinski del evropskega košarkarskega prvenstva. Prijave na že drugič podaljšani razpis bi sicer morali odpirati prihodnji ponedeljek. Na novomeški občini, ki brez zasebnega partnerja dvorane ne more zgraditi, uradnih prijav na razpis v drugi polovici minulega decembra še niso prijeli, naj bi pa javno-zasebno partnerstvo v tem projektu nekatere investitorje zanimalo, a potrebujejo več časa za pripravo dokumentacije. Odločitev o izbiri zasebnega partnerja, če se bo kakšen tudi uradno prijavil, bodo na občini tako sprejeli 23. februarja. Več na www.dnevnik.si.

S klikom tudi na novomeški avtobus

Prihode in odhode avtobusov mestnega potniškega prometa v realnem času bodo od zdaj lahko na internetni strani spremljali tudi Novomeščani. Po zgledu Ljubljane in Kopra je namreč z 10. januarjem letos na novomeški občinski spletni strani začela delovati aplikacija NM-Bus, ki z informacijami o času prihoda in odhoda avtobusa na posamezno postajališče, prestopih na linijah ter trajanju posamezne poti uporabnikom omogoča načrtovanje poti vnaprej, brez nepotrebnega čakanja. Več na www.dnevnik.si.

Mariborsko letališče naj prenovi Komunaprojekt

Letališče Edvarda Rusjana Maribor ima za seboj še eno zelo slabo sezono. Redna linija z Londonom, ki jo je vpeljala letalska družba Golden Air, je opravila samo en let in v London prepeljala samo enega potnika. Nedavna dražba, na kateri je stečajni upravitelj Preventa Global skušal najti kupca za podjetje Aerodrom Maribor, upravljavca letališča, tudi ni bila uspešna. Za pozitivno novico pa je včeraj poskrbelo prometno ministrstvo z odločitvijo, da bo izgradnjo novega potniškega terminala najverjetneje dokončal mariborski Komunaprojekt. Več na www.dnevnik.si.

Zapleti z obnovo nekdanje Slavije

Gradbišče na območju nekdanjega hotela Slavija ob Titovi cesti v središču mesta je aktivno že osem mesecev. Investitor Renato Hlade, direktor in (so)lastnik PC Slavija in Gokopa, ki želi zgradbo rekonstruirati v eminenten poslovno-gostinski objekt in ob njem urediti garažo s 130 parkirišči, je 9. januarja končno pridobil potrebno gradbeno dovoljenje. Več na www.vecer.com.

Piranski mandrač še vedno dviguje prah

Pirančani niso zadovoljni niti s kakovostjo tlakovanja ob pomolu niti s počasnostjo poteka del. Prenova ribiškega pristanišča še vedno razburja Pirančane. V ponedeljek bodo za mesec dni delno zaprli promet na cesti pred palačo Trevisini, v torek zvečer bo vodstvo sveta krajevne skupnosti sklicalo zbor krajanov na to temo. Pirančane je najbolj razhudilo to, da so dva manjša pomola, ki sta zapirala manjši del piranskega mandrača in so ju zaradi del popolnoma odstranili, izvajalci prenove pristanišča po novem zastavili tako, da si nista nasproti, kot je bilo to v preteklosti, temveč sta zamaknjena za približno 1,35 metra. Več na www.delo.si.

Še dodatni milijon za mandrač

Da se bo investicija za obnovo mandrača podražila za en milijon, da vrtca iz Pirana ne dajo ter da bi radi ustrezno usmerili promet v mestu v času zapore, so bile glavne točke sinočnjega zbora krajanov v Piranu. Več na www.primorske.si.

Nakupovalna središča na Goriškem kot gobe po dežju

Na Goriškem gradijo na razdalji treh kilometrov že tretje veliko nakupovalno središče. Prvemu v Kromberku in Qlandiji se bo do sredine leta pridružila še Supernova z že zgrajenim Obijem in novim Mercatorjevim hipermarketom. Do konca maja naj bi Strabag zgradil nakupovalni del Supernove, obnova nekdanje remize bo prišla na vrsto pozneje. Več na www.dnevnik.si.

V komenski občini bodo mladim pomagali do stanovanj

Kot ena prvih v državi se je Občina Komen odločila, da bo pomagala mladim družinam pri zagotavljanju strehe nad glavo. Dodeljevala jim bo subvencije za prenovo stanovanjskih stavb za prvo reševanje stanovanjskega problema. Po načrtih naj bi to pomoč začeli dodeljevati že letos. Več na www.primorske.si.

Za številčnejšo uporabo javnega potniškega prometa potrebna korenček in palica

Društvo Focus je v Kopru organiziralo okroglo mizo na temo kako ljudem v Obalno-kraški regiji približati javni potniški promet (JPP).  Na okrogli mizi so se zbrali glavni akterji javnega potniškega prometa v regiji in razpravljali o možnostih za njegovo izboljšanje. Tokratna okrogla miza je bila že šesta na temo spodbujanja uporabe javnega potniškega prometa. Odločevalci, ponudniki javnih prevozov, strokovna in civilna javnost so se po okroglih mizah v  Kranju, Velenju, Novem mestu, Murski Soboti in Celju zbrali v Kopru, ter z izpostavljanjem glavnih izzivov in iskanjem skupnih rešitev nadaljevali z mobilizacijo za javni potniški promet v Sloveniji. Več na www.dnevnik.si.

Italijani se pod prisilo učijo hoditi peš

Italija z okoljskega vidika nima težav le s tonami smetmi, ki “krasijo” Neapelj, ampak tudi z močno onesnaženim zrakom v večjih mestih. Milanski župan Giuliano Pisapia se je odločil, da bo s smogom v mestu obračunal s pomočjo zaračunavanja “vstopnine” v strogi center mesta. Vsak voznik, pa naj gre za domačina ali turista ali dostavljalca blaga, bo moral ob vstopu v obroč, ki ga bodo nadzorovale kamere, plačati pet evrov. Za okolje najbolj spornim vozilom z najnižjimi euro razredi bo vstop prepovedan, medtem ko bodo prebivalci centra in trgovci imeli možnost uveljavljati popuste. A plačilu se razen javnega prometa, električnim vozilom ter motoristom ne bo mogel izogniti nihče. Več na www.dnevnik.si.

Na Kitajskem prvič več meščanov kot vaščanov

Na Kitajskem je prvič število ljudi, ki živijo v mestih, preseglo število tistih, ki živijo na vasi. Strokovnjaki ob tem že opozarjajo na morebitne negativne posledice za družbo in okolje. Po podatkih kitajskega statističnega urada populacija v mestih prestavlja 51,27 odstotka od skoraj 1,35 milijarde Kitajcev. V kitajskih mestih tako živi okoli 691 milijonov ljudi. Ob koncu lanskega leta je v primerjavi z letom poprej v kitajskih mestih živelo kar 21 milijonov ljudi več, kar presega npr. celotno število prebivalcev v Šrilanki, hkrati pa je upadlo število ljudi v kitajskih vaseh. Več na www.mladina.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri