Vrednosti nepremičnin so nezanesljive

Vrednost nepremičnin: marsikatera podrtija ocenjena za palačo

Zanemarjena parcela s podirajočo se leseno lopo je vredna veliko več kot sosednja enako velika z vzorno urejeno stanovanjsko hišo. Tristo let stara hiša v ptujskem mestnem jedru je bila zgrajena leta 1990, in čeprav je vsa razsuta in luknjasta, je v njej sodobno vseljivo stanovanje… Pri pregledovanju je jasno, da napačnih podatkov o nepremičninah ni tako malo, na podlagi teh pa so potem tudi ocenjene vrednosti nepremičnih napačne. Torej ni res, da zdaj vemo, koliko so vredne nepremičnine na Slovenskem. Več na www.delo.si.

Umik podatkov o lastnikih nepremičnin

Geodetska uprava (Gurs) bo s spletnega portala prostor.gov.si umaknila javno dostopne podatke o lastnikih nepremičnin, ki so fizične osebe, in tako upoštevala začasno odločbo informacijskega pooblaščenca, je sporočil generalni direktor Gursa Aleš Seliškar. Če jim aplikacije v kratkem času ne bo uspelo prilagoditi, jo bodo zaprli do namestitve potrebnih sprememb. Na portalu, ki omogoča javni vpogled v podatke o nepremičninah, bo odtlej mogoče videti samo še podatke o lastnikih, ki so pravne osebe s pravilno vpisano matično številko. Več na www.dnevnik.si.

Prosilcev veliko, neprofitnih stanovanj pa zelo malo

Stanovanj za neprofitno najemnino je v Sloveniji občutno premalo. Na razpisih za prosta neprofitna stanovanja, ki jih občine objavijo le enkrat na leto ali še redkeje, do stanovanja z nižjo oziroma subvencionirano najemnino v povprečju pride le 10 do 20 odstotkov prosilcev. Preverili smo, kakšne so razmere na tem področju v nekaterih mestnih občinah in kakšne so možnosti, da bi se fond neprofitnih stanovanj v prihodnje povečal. Več na www.delo.si.

Promet se sicer seli na obvoznico, vendar onesnaženje ostaja

Povprečne mesečne količine smrtonostnih delcev PM10 v glavnem mestu še vedno presegajo dovoljene omejitve. Strokovnjaki opozarjajo, da del onesnaženja morda ni ustvarjen v glavnem mestu. Delci, zaradi katerih Ljubljančani po podatkih zdravstvenih ustanov umiramo leto prej kot drugi Slovenci, nastajajo s prometom, pri ogrevanju stanovanj, v industriji in pri pridobivanju energije. Strokovnjaki opažajo, da niti nekateri občinski ukrepi ne zadostujejo. Promet se iz mestnega središča namreč zgoščuje na obvoznici, rezultati pa so podobni. Več na www.delo.si.

Podhod Ajdovščina – kronično pozabljeno podzemlje

Je tako rekoč v središču Ljubljane, pod zemljo, pozabljen, a kdor zaide vanj, je, kakor bi se znašel (vsaj) dve desetletji nazaj. Namig: najpogosteje uporabljena besedna zveza, ki se nanaša nanj, so tekoče stopnice. Kaj je to? Podhod Ajdovščina. Povlekli smo ga iz naftalina in se ne meneč za tekoče stopnice spustili vanj po navadnih. Nekje na začetku, pri vhodu ob Figovcu, je tabla. Na njej je izklesana letnica 1976. Takrat se je odprl za tisti čas najsodobnejši podhod, ki je Ljubljančanom paral živce, saj je ohromil promet in neznansko dolgo nastajal. Več na www.delo.si.

»Novost« v Stožicah: Muzej športa

Po rebalansu mestnega proračuna za 2012 bo za šport namenjenih 25 milijonov evrov, kar je za dobre tri milijone več kot prej, in skoraj pet milijonov manj kot lani. V »popravljenem« predlogu Letnega programa športa v MOL za leto 2012 pa so tudi nekateri »novi« projekti. Tako se je v novem programu za letos (prvega so mestni svetniki sprejeli na seji 24. oktobra lani), ki ga bo mestni svet predvidoma obravnaval na seji 16. januarja, znašel tudi projekt gradnje Muzeja športa v okviru Športnega parka Stožice, za katerega je v proračunu namenjenih 835.293 evrov. Kaže tudi, da se bo po skoraj 13 letih vendarle začelo dogajati nekaj resnejšega tudi z obnovo kopališča Kolezija.Več na www.delo.si.

Pristan začasno potopili drugi mestni projekti

Čeprav je Mestna občina Ljubljana napovedovala, da bo gradnjo pristana za rečna plovila začela približno hkrati z urejanjem parka na Špici, ki se je začelo že leta 2009, o pristanu danes ni ne duha ne sluha. Pristan za registrirana rečna plovila, ki je začrtan v Grubarjevem kanalu, so za zdaj onemogočile druge prioritetne investicije, so pojasnili na mestni službi za razvojne projekte in investicije ter kot druge projekte navedli gradnjo garažne hiše pod Kongresnim trgom in mostu med Roško in Njegoševo cesto. “Zaradi omejenih finančnih sredstev je bila investicija (gradnja pristana, op. p.) prestavljena v leti 2012 in 2013,” so še dodali. Več na www.dnevnik.si.

Za Pirniče je prihod avtobusa praznik

Sodeč po sprejemu, ki so ga pripravili krajani Pirnič ob včerajšnji uradni predstavitvi nove avtobusne linije 15, ki vozi od Stanežič do Zgornjih Pirnič, je bil prihod avtobusa za prebivalce teh krajev res težko pričakovan dogodek. Govorci, zbrani ob obračališču, so z evfemizmi pripovedovali o težkem pričakovanju redne povezave s prestolnico in obujali spomine na delavce, ki so se s kolesi in kasneje z avtoštopom vsakodnevno vozili v službo. Tako predstavniki Krajevne skupnosti Pirniče kot tudi predstavniki Krajevne skupnosti Šentvid pa so si bili enotni, da je bila ta linija res potrebna. Več na www.dnevnik.si.

Bo Karnerjev ljubljanski projekt propadel?

Civilna iniciativa si že leto dni prizadeva ohraniti gozd, ki bi bil lahko uničen zaradi Karnerjevih mega blokov. Mestni komisiji za pobude občanov je civilna iniciativa »Za ohranitev zelenega Viča in gozda ob sotočju Gradaščice in Glinščice« z več sto člani, poslala protestno pismo. V njem znova zahteva, naj oblast spoštuje strateški prostorski načrt MOL, ki še vedno določa, da je območje Tovila rezervirano za poslovno dejavnost in ne stanovanjsko gradnjo. Več na www.delo.si.

S turistično urbano najraje na grad

V minulem letu so turisti, ki so obiskali prestolnico, kupili 1.102 turistični kartici urbana, ki omogočajo brezplačen ogled ljubljanskih muzejev, galerij in med drugim tudi brezplačno uporabo javnega potniškega prometa ter oglede Ljubljane. Od julija 2010, ko so začeli prodajati to novo kartico, do danes so na javnem zavodu Turizem Ljubljana vsega skupaj prodali 1.574 kartic. Cilj turističnega zavoda je, da bi na leto prodali vsaj 1.500 turističnih urban, torej približno toliko, kolikor so jih prodali v zadnjem slabem letu in pol. Več na www.dnevnik.si.

Prešernov trg med 50 najlepšimi evropskimi trgi

Potovalni blog Flexi Journey je ljubljanski Prešernov trg uvrstil med 50 najlepših evropskih trgov. Seznam trge razvršča po abecednem redu, ne pa po lestvici od prvega do zadnjega med najlepšimi. Avtorji potovalnega bloga posebej opisujejo Prešernov spomenik, ki je bil odkrit jeseni leta 1905 in je delo arhitekta Maksa Fabianija in kiparja Ivana Zajca, ter Plečnikovo Tromostovje. Prešernov trg se je sicer razvil iz srednjeveškega križišča pred vhodom v obzidano mesto. V 17. stoletju so ob njem zgradili frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja, a so križišče preobrazili in ga tlakovali šele sredi 19. stoletja, potem ko so porušili mestno obzidje.   Več na www.dnevnik.si.

Nov ljubljanski grb, ker so pred štirimi leti sprejeli napačnega

Približno štirinajst tisočakov bo morala mestna občina po prvotnih napovedih odšteti za preoblikovanje grba. Heraldična stroka se z vsebino odloka ne strinja. Kot piše v osnutku odloka, so na občini ugotovili, da zdajšnji grb ni ustrezno opredeljen oziroma izrisan glede na strokovna pravila in standarde heraldične stroke, zato ga je treba popraviti. Občina si želi omogočiti kar najširšo uporabo občinskega znaka, ki se bo po sprejetju odloka lahko uporabljal precej širše, vendar v skladu z odlokom. Po novem se bo uporabljal tudi v elektronski pošti, pri spominskih darilih in značkah, na mestnih publikacijah, ob športnih in drugih tekmovanjih, kjer MOL sodeluje kot pokrovitelj ali kako drugače. Več na www.delo.si.

Parkirne težave gibalno oviranih sredi mesta, na Miklošičevi

Na Miklošičevi cesti je čedalje manj parkirnih prostorov za invalide, pa še te zaradi vse slabše kulture meščanov in obiskovalcev pogosto zasedajo avtomobili brez oznake za invalide, nas je opozorila bralka, ki ima moža na vozičku. Naši bralki se je že zgodilo, da je morala v stiski na Miklošičevi cesti nepravilno parkirati, ker je prostor za invalide zasedal avtomobilom brez oznake za invalide, in za to plačati kazen; tudi invalidi jo namreč plačajo, če parkirajo nepravilno. Več na www.delo.si.

Graditelj Stožic z blokiranimi računi

Družba Grep, ki je zgradila športno dvorano in nogometni stadion v Stožicah, za nakupovalno središče v okviru kompleksa pa ji je zmanjkalo denarja, ima od konca lanskega leta blokirane vse tri transakcijske račune, odprte pri NLB, NKBM in Factor banki. Čeprav bi zaradi težke finančne situacije, v kateri se je družba znašla po dokončanju športnih objektov, lahko sklepali, da ne more več poravnavati svojih obveznosti, direktor Uroš Ogrin zagotavlja, da je blokada posledica manjšega dolga, ki so ga poravnali že prejšnji mesec. Več na www.dnevnik.si.

Po sedmih aneksih garaža na 22 milijonov evrov

Gradisu G se je z garažo pod Kongresnim trgom posrečil posel leta, saj je nenadejano zaslužil še skoraj pet milijonov evrov. Mestna občina Ljubljana bo za garažno hišo, park in ureditev Kongresnega trga namesto v osnovni pogodbi določenih 17,7 milijona Gradisu G plačala skoraj 22,2 milijona evrov. Še dodatnih 750.000 evrov je podjetje zaslužilo z gradnjo načrtovane povezave med garažno hišo in Šumijem ter zaščito gradbene jame ob Kazini. Na občini zagotavljajo, da zdaj novih aneksov ne bo in da je finančna konstrukcija projekta vendarle zaprta. Več na www.dnevnik.si.

Občina prodaja hišo za nunciaturo

Stavbo na Ulici stare pravde 6, kamor naj bi se preselilo diplomatsko predstavništvo Vatikana, občina prodaja za 1,34 milijona evrov. Potem ko je Mestna občina Ljubljana pred časom izpraznila hišo na Ulici stare pravde 6, kjer sta v enem od stanovanj živela zakonca Zapletal, zanjo zdaj prek javnega zbiranja ponudb iščejo kupca. Več na www.dnevnik.si.

Bodo Žale s podražitvami sledile LPP?

Po 50-odstotnem povišanju cen prevoza z Ljubljanskim potniškim prometom si Ljubljančani, kot kaže, lahko obetajo še eno podražitev javnih storitev. In sicer javno podjetje Žale v svojem poslovnem načrtu za leto 2012 napoveduje podražitev pogrebnih in pokopaliških storitev. Več na www.dnevnik.si.

Vzdrževanje cest prinaša izgubo, parkirišča pa dobiček

Letos bo javno podjetje LPT sicer izvajalo tri obvezne gospodarske javne službe: urejanje in čiščenje javnih tržnic, urejanje in čiščenje javnih parkirnih površin ter vzdrževanje občinskih cest. Pri prvih dveh dejavnostih pričakujejo, da bodo prihodki večji za 2,7 oziroma 39,2 odstotka, pri vzdrževanju cest pa so zaradi bistvenega krčenja sredstev in povečanega obsega dela predvideli 835.822 evrov izgube. Več na www.delo.si.

Priprave prenove mestnih šol že snedle milijon evrov

V Kamniku so v šestih letih priprav na prenovo obeh mestnih šol v večkrat spremenjene načrte že vložili milijon evrov, a se šol kljub zajetni vsoti še niso niti dotaknili. Ker še nimajo gradbenih dovoljenj, ne morejo z gotovostjo napovedati niti, kdaj ju bodo zares začeli graditi oziroma obnavljati. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj morajo namreč spremeniti ureditveni načrt K-9 šole, katerega spremembe so pravkar javno razgrnili in bodo na ogled do 4. februarja.Več na www.dnevnik.si.

Denarja za dokončanje knjižnice ni

Stari del osrednje novomeške knjižnice Mirana Jarca, v katerem bi uredili prireditveni prostor, čitalnico in predstavili različne zbirke, v grobem gradbenem stanju sameva že lep čas. “Leta 2006 je bil dograjen mladinski oddelek, dve leti kasneje je bila dokončana še fasada in obnovljena streha. Stari del knjižnice pa ostaja nedokončan že leta,” je povedala Claudia Jerina, vodja knjižnice. Za zaključek naložbe bi potrebovali od 1,7 do 2 milijona evrov, je ocenila. Več na www.dnevnik.si.

Neugledna vpadnica

Mariborska cesta je vpadnica v središče Slovenske Bistrice. V minulem desetletju je bila cesta velikokrat deležna posmeha in kritike. Pred volitvami je tudi vroča tema, saj o obnovi mesta in mestnega središča, obvoznicah in pročeljih na veliko govorijo prav vsi kandidati. Ko volitve in referendumi minejo, potihnejo tudi obljube in tako ta del mesta še naprej ostaja neprijazen in grd predel Slovenske Bistrice. Župane, ki so županovali v tem času, so ljudje večkrat opozorili na neugledno cesto, vendar se doslej na pročeljih, pločnikih in dvoriščih ni premaknil niti kamen. Več na www.vecer.com.

Za varne Železnike nov jez in globlja Sora

Odslej si bo na ministrstvih za okolje in prostor ter za promet, na občini Železniki in v digitalni obliki na spletnih straneh omenjenih ustanov mogoče ogledati tako dolgo in težko pričakovani osnutek državnega prostorskega načrta za obvozno cesto mimo starega dela Železnikov in ureditev vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti. Javna obravnava prostorskega načrta bo prihodnji četrtek ob petih popoldne v dvorani Zadružnega doma na Češnjici v Železnikih. Več na www.dnevnik.si.

Projekt Kras – Carso v zadnji fazi

Izvajanje čezmejnega projekta Kras – Carso je v drugi polovici. Letos bodo izdelali študijo o prostorskem načrtovanju na Krasu, ta bo podlaga za izdelavo celovitega strateškega načrta za razvoj Krasa in smernic za prostorske izvedbene akte na slovenskem in italijanskem Krasu. V projektu Kras – Carso sodeluje 17 partnerjev, pet občin slovenskega Krasa, občine Trst, Milje, Repentabor, Zgonik, Dolina, Devin – Nabrežina, pokrajini Trst in Gorica z italijanskega Krasa, ter Zavod za gozdove Slovenije, Urad deželne gozdne službe avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, Lokalna akcijska skupina Kras in Območna razvojna agencija Krasa in ­Brkinov. Več na www.delo.si.

Po parkiriščih in privezih v Kopru dražji še avtobusni prevozi

S 1. februarjem bodo začeli veljati novi ceniki za mestni in primestni prevoz v Kopru. Posamezna vozovnica se bo s sedanjih 42 podražila na 80 centov, mestna vozovnica pa s 4,2 evra (primestni 8,4 evra) na 10 evrov. Na koprski občini menijo, da bodo uporabniki javnih prevozov tudi v prihodnje plačali sorazmerno manjši delež dejanskega stroška, ki ga v približno devetih desetinah še vedno subvencionira koprska občina. V ta namen občina namenja nekaj več kot milijon evrov subvencij na leto. Več na www.dnevnik.si.

Idrijčani prestali prvi korak kandidature

V Idrijo je včeraj prispelo pismo Evropske in globalne mreže geoparkov, da je kandidatura za uvrstitev Geoparka Idrija v evropsko in pod okriljem Unesca delujočo globalno mrežo tovrstnih parkov popolna. Direktor Centra za idrijsko dediščino Dušan Černigoj je za Dnevnik povedal, da so s tem prvi del kandidature prestali, podrobneje pa naj bi o vpisu odločali marca v Španiji. Sredi letošnjega leta se Idrija nadeja tudi končne odločitve generalne skupščine Unesca o kandidaturi Idrije za vpis na seznam svetovne dediščine.  Več na www.dnevnik.si.

Uničili so polkrožno silhueto mandrača

V prejšnjem letu je bila najmočnejša asociacija na besedo Piran beseda mandrač. Obnova je zapirala vrata obiskovalcem, župan Bossman pa si je kljub temu zapiral oči in ni zamenjal strokovne ekipe. Izkupiček? Mandrač je za vedno izgubil tradicionalno polkrožno linijo. Piranski mandrač so obnovili tako, da so agresivno temeljili obalni zid in ga premaknili v akvatorij ter s tem popolnoma spremenili izvorni videz obale mandrača. Več na www.primorske.si.

Nova prečna pomola se ne gledata več iz oči v oči

Pirančani, ki spremljajo dogajanje na gradbišču v mandraču, zadnje dni opažajo, da sta nova prečna pomolčka, ki ju gradijo po podrtju starih, veliko bolj zamaknjena, kot sta bila izvorna. Menijo, da je to še en nestrokoven poseg, ki uničuje prvotno podobo mandrača.Več na www.primorske.si.

Kako obnoviti star objekt

Inštitut za dediščino Sredozemlja je pripravil projekt, ki predvideva vzpostavitev informacijske točke za prebivalce starih mestnih jeder za pomoč pri obnovi kulturne dediščine. Je moja hiša spomeniško zaščitena?, Kako se lotiti obnove strešnega ogrodja ali kamnitih okenskih okvirjev?, Kje najti ljudi, ki to znajo?, Katera soglasja rabim?, Ali obstajajo kakšni fondi?, … so vprašanja, ki se porajajo prebivalcem starih mestnih jeder oziroma lastnikom spomeniško zaščitenih nepremičnin, ki jih je potrebno obnoviti. Več na www.primorske.si.

Nekoč cvetoča Tržaška vse bolj usiha

Nekdaj živahna in cvetoča Tržaška ulica, ki je bila dolgo ena glavnih mestnih ulic, vse bolj izgublja življenje. Prostori menjavajo dejavnosti in samevajo. Jim bo življenje vrnila obvezna razlaga občinskega prostorskega načrta, ki te prostore namenja izključno storitvam in prepoveduje stanovanja?Več na www.primorske.si.

Niko Kralj, arhitekt, oblikovalec in izumitelj

Osrednja osebnost slovenskega oblikovanja v drugi polovici 20. stoletja – arhitekt, oblikovalec, izumitelj in utemeljitelj slovenskega povojnega industrijskega oblikovanja, ki si je pridobil mednarodni ugled. Njegov stol Rex je še vedno najznamenitejši industrijsko oblikovani izdelek iz Slovenije. Več na www.mladina.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri