V supermarketu kakšnega trgovskega središča zlepa ne boste doživeli, da bi se tedaj, ko stojite v vrsti pred blagajno, nekdo, praviloma je to kakšna starejša gospa, z blagajničarko zapletel v obširen pogovor. Temu ste lahko priča v majhnih trgovinah v vaši ulici ali četrti, kjer se bolj ali manj stalni kupci s prodajalkami že poznajo. Trgovine seveda niso edini javni kraji, kjer se lahko oblikujejo takšni človeški odnosi: to so lahko tudi kavarne, gledališča, tržnice, dvorišča, mestni trgi in druga zbirališča ljudi. Francoski antropolog Marc Augé takšnim krajem pravi “antropološki kraji”, ki veljajo za “nosilce identitete, razmerij in zgodovine”. Več na www.dnevnik.si.
V Ljubljani dražji mestni promet in novi parkomati
V Ljubljani so od 1. januarja dražje nekatere vozovnice javnega mestnega prometa, razliko bodo najbolj občutili kupci vozovnic za posamezno vožnjo. Te po novem stanejo 1,2 evra (prej 80 centov). S torkom se v Ljubljani uvaja nova avtobusna linija med Stanežičami in Pirničami, na območjih Mirja, Prul in Bežigrada pa bodo začeli delovati novi parkomati. Poleg vrednostne vozovnice, ki razen ob nakupu z mobilnim telefonom vključuje tudi prestopanje v času 90 minut, se je podražila tudi terminska splošna vozovnica. Več na www.delo.si.
Javna obravnava ukrepov za povečanje poplavne varnosti
Javna obravnava ukrepov za povečanje poplavne varnosti Mestna občina vabi na javno obravnavo predloga ukrepov, ki bi povečali poplavno varnost v Ljubljani. Ukrepe bodo predstavili v četrtek, 12. januarja, ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Linhartovi 13. Poplavna ogroženost Ljubljane ni zanemarljiva. Da bi jo zmanjšali, je bila imenovana strokovna skupina, ki je pripravila predlog ukrepov za povečanje poplavne varnosti. Pripravljeni dokumenti bodo obravnavani v širši javnosti, da bi jih kar najbolj celostno oblikovali in da bi se zagotovila tudi njihova uresničitev. Več na www.dnevnik.si.
Pirc-Musarjeva zahteva umik osebnih podatkov
Geodetska uprava (Gurs) je včeraj prejela začasno odločbo informacijskega pooblaščenca, da mora v treh dneh na spletnem portalu prostor.gov.si onemogočiti javni dostop do osebnih podatkov lastnikov nepremičnin (imena in priimka, stalnega prebivališča ter letnice rojstva). S tem želi pooblaščenec preprečiti poseg v ustavno pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov, saj so ti podatki “zelo verjetno nezakonito objavljeni na svetovnem spletu”, je v izjavi za javnost zapisala pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Generalni direktor Gursa Aleš Seliškar bo danes sporočil, kako nameravajo uresničiti prejeto zahtevo, zoper katero pritožba ni mogoča. Več na www.dnevnik.si.
Ažuriranje podatkov o nepremičnini je dolžnost
Geodetska uprava (Gurs) je popisala večino slovenskih nepremičnin in določila njihovo vrednost, da bi evidenca ostala ažurna, pa zakon o evidentiranju nepremičnin od lastnikov zahteva, da oblastem prijavijo vsako spremembo v evidenci zbranih podatkov. Če zamenjajo okna, popravijo streho ali obnovijo inštalacije, morajo ponovno izpolniti in Gursu posredovati vprašalnik, ki je bil pripravljen ob popisu nepremičnin, lastniške spremembe in katastrske odmere pa morajo prijaviti po ustaljenem upravnem postopku. Več na www.dnevnik.si.
Poltretji milijon evrov za stebričke, semaforje in drogove
Mesto bo prihodnje leto iz sredstev za komunalno urejanje zemljišč zagotovilo 2,5 milijona evrov za športni park Stožice. Dodatna dela za poenotenje splošne podobe, standardov in splošne tehnične varnosti po pojasnilih z občine na terenu pomenijo, da bodo vsi drogovi javne razsvetljave zdaj črni, da bodo vse zelene površine zavarovali s stebrički in uskladili podobo semaforjev. Več na www.dnevnik.si.
Pri kolesarski samovolji kazni ne zaležejo
Kljub nizkim temperaturam je na mestnih ulicah še vedno precej kolesarjev, kot opažajo zlasti pešci, pa spadajo prav kolesarji med največje cestne prekrškarje. Policisti vsako leto zalotijo več pijanih in tudi takih, ki peljejo skozi rdečo luč. Poleg policije početje kolesarjev nadzorujejo mestni redarji. Vodja redarstva Andrej Orač pojasnjuje, da delujejo tako represivno kot preventivno, na varnost v cestnem prometu pa poskušajo vplivati predvsem z navzočnostjo v varnostno obremenjenih delih mesta, kazni izrekajo, kadar ugotovijo kršitve. Več na www.delo.si.
Korotanci iščejo pravico na višjem sodišču
Prav nič optimistični v novo leto ne vstopajo opeharjeni nekdanji stanovalci zdaj že porušenih barak v Korotanskem naselju. Potem ko so jih pozimi leta 2009 z deložacijo izselili iz barak na Drabošnjakovi ulici 9 do 9 d in Stegne 18 a, kjer so živeli več kot trideset let, se zdaj že poltretje leto pravdajo za odškodnine z angleško družbo Westbrook Estate. Za novo Korotansko naselje, ki naj bi zraslo na nekdanjem Litostrojevem zemljišču, investitor še ni pridobil gradbenega dovoljenja. Več na www.dnevnik.si.
Prostorska stiska v mariborski knjižnici postaja nevarna
Prostorska stiska v osrednji mariborski knjižnici na Rotovškem trgu je vse hujša. Ne samo, da so prostori pretesni, temveč so tudi nevarni, opozarja direktorica Dragica Turjak. Zaradi prenaloženih polic z njih padajo knjige, ogrožena je tudi požarna varnost. Načrtovana gradnja nove knjižnice in obnova Rotovškega trga imata vse daljšo brado. Občini je sicer uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za prvo fazo, ki zajema prestavitev in zaščito vodov javne gospodarske infrastrukture, osnovno podgradnjo z gradbeno konstrukcijo in ureditev ploščadi trga, vendar sta se pritožila solastnika sosednje nepremičnine, ministrstvo za okolje in prostor pa o pritožbi še ni odločilo. Več na www.delo.si.
“Mariborčani smo postali slepi za estetiko mesta”
Čeprav je Maribor še pred slabim desetletjem spadal v sam vrh urejenosti slovenskih mest, že dolgo ni več tako, ugotavljajo člani mariborske turistične patrulje. Odmrle grmovnice v betonskih koritih, poškodovane stopnice, slabo vzdrževana cestna infrastruktura in zanemarjeni spomeniki kulturne dediščine v starem mestnem jedru zagotovo ne spadajo v sliko urejenega mesta, ki svojo prihodnost gradi na razvoju turizma, so prepričani pri Občinski turistični zvezi Maribor.
Neprijetno presenečenje za mestne četrti
Za sedem mariborskih mestnih četrti in krajevnih skupnosti se je novo leto začelo izredno pestro. V zadnjih dneh minulega leta je namreč mestna uprava mariborske občine izdala odredbo, s katero so premestili njihove tajnike oziroma referente v službi za delovanje mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Nepričakovana poteza je doslej najbolj razburila člane sveta Mestne četrti (MČ) Ivana Cankarja in so zaradi tega sklicali prvo izredno sejo, saj jih Mestna občina Maribor (MOM) o kadrovskih potezah v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih pred tem ni obvestila.
Na Goričkem 214 hektarov gozda tujemu lastniku
Sklad kmetijskih zemljišč zaradi previsoke cene ni izkoristil predkupne pravice. Zaradi prodaje dobrih 214 hektarov gozda na Korovski gori avstrijskemu kupcu bo cankovski župan Drago Vogrinčič predlagal spremembo zakonodaje, ki bi kupcem iz držav članic EU omejila možnost nakupa zemljišč in gozdov v obmejnem pasu, širokem od 25 do 30 kilometrov. Po Vogrinčičevih besedah se zakonodaja lahko spremeni tako, da bo še naprej skladna s predpisi EU, hkrati pa bo varovala slovenski nacionalni interes. » Kmetijska zemljišča in gozdovi prav gotovo predstavljajo nacionalno bogstvo in interes vsake države. Več na www.delo.si.
Novi tlakovci mestu ne bodo dali duše
Novi tlakovci, ki jih namerava celjska občina letos spomladi položiti v starem mestnem jedru, ne bodo pregnali mrtvila, če mestu ne bodo dali duše stanovalci in najemniki ter lastniki lokalov. Tega se v Celju zelo dobro zavedajo, zato so se pod okriljem Trgovinske zbornice Slovenije lotili razvoja mestnega marketinga. Izdelati želijo takšen organizacijski model, ki bo primeren za Celje in bo dal najboljše rezultate. Brez tesnega sodelovanja občanov seveda ne bo šlo, zato bodo ta mesec pripravili dve delavnici, na katerih se bodo kresala mnenja in pobude, kako in na kakšen način mesto oživeti in vanj privabiti čim več obiskovalcev. Več na www.dnevnik.si.
Eda Center so oktobra resda naselili prvi uporabniki, a je najbolj markantna stavba v mestu še vedno bolj ali manj prazna. Več življenja v njem Euroinvest obljublja v začetku prihodnjega leta. Še najteže bodo zapolnili osem nadstropij poslovnih prostorov, ocenjuje direktor Radoš Pavlovič. Eda center je že postal najbolj prepoznaven objekt v mestu, po dveh mesecih pa je, z izjemo dveh trgovin in nekaj poslovnih prostorov, še vedno prazen. Več na www.primorske.si.
Privezi v Kopru najmanj trikrat dražji
Kar veliko Koprčanov bo z novim letom dočakalo precej višje cene komunalnih privezov v pristaniščih in nekoliko višje parkirnine na določenih parkiriščih. Cene privezov se šest let niso povišale. Tudi zato, ker zanje v preteklosti država ni dala soglasja. Zdaj ima občina proste roke. Višje cene so v Kopru (podobno kot tudi v preostalih dveh občinah) hoteli uveljaviti že na začetku leta 2011. Vendar se to tedaj ni zgodilo. Kot glavni razlog za vrtoglave podražitve (predvideli so od 300 do 1000-odstotne podražitve) so navedli to, da se cene privezov niso spremenile več kot pet let, pa tudi to, da je država sprejela devetkratno podražitev pristojbine – povračila za uporabo morja. Več na www.delo.si.
Bo čakanje na vlak že letos kaj bolj dostojno?
Koprska potniška železniška postaja je brez dvoma eno od območij, na katerega domačini ne morejo biti ponosni. Postajo sicer zlagoma izboljšujejo, prihodnje leto naj bi uredili tudi njeno puščobno notranjost. Stavba železniške postaje Koper je bila grajena kot skupni objekt za potrebe železniške in avtobusne postaje. Lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana je stavba železniške postaje, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last Republike Slovenije. Več na www.primorske.si.
V Kopru bo parkiranje z novim letom dražje
V Kopru so se z novim letom povišale parkirnine. Za uro parkiranja na javnih parkirnih prostorih je po novem treba plačati evro, kar je enkrat toliko kot doslej. Poleg tega je na nekaterih javnih parkiriščih ukinjena prva brezplačna ura in je za prvo uro parkiranja treba odšteti pol evra. Več na www.primorske.si.
Bo po koncesiji padel še Sailaway?
Na MMP Vrtojba se ne bodo vrteli cekini v igralnih avtomatih Alee Iacte. Po tem, ko jim vlada ni podelila koncesije, je pod vprašajem tudi, ali bodo sploh gradili trgovsko-zabaviščni center Sailaway. Se je MMP sprostil za Hitov, skoraj milijardo evrov vreden kompleks? Več na www.primorske.si.
Kako drago bo urejanje idrijskega mestnega jedra?
Občinski podrobni načrt urejanja idrijskega mestnega jedra je svojo zgodovino začel leta 2008. Nekdanji svetniki ga zaradi množice pripomb v jedru živečih ljudi niso spustili v drugo obravnavo. Po koreniti spremembi načrta se je sedaj to le zgodilo. Svetniki pa se bojijo, da bodo zaradi zahtev konservatorjev cene obnov poletele v nebo. V starem idrijskem mestnem jedru, ki je zaščiteno kot spomenik lokalnega pomena z dvema državnima spomenikoma, že vrsto let niso mogoči nikakršni gradbeni posegi. Več na www.primorske.si.
Soglasno proti elektrarnam na Soči
Ljudi v Posočju je lani najbolj razburil predlog energetskega zakona, ki razveljavlja zakon o varovanju Soče in odpira možnost za gradnjo velikih elektrarn. Ker so bili soglasno proti, je pričakovati, da bo sporni člen umaknjen. Aktualne so postale tudi ideje o posodobitvi zastarelega zakona o Soči, ki zavira turistični razvoj, ter o o ustanovitvi krajinskega parka. Več na www.primorske.si.
Mostarji, zlasti člani KK Soške elektrarne, ne morejo razumeti, zakaj na skoraj isti lokaciji ob jezeru že stoji čistilna naprava za Modrej, kajakaški center pa še nima dovoljenja. Občina si ga prizadeva umestiti v prostorski načrt. Kajakaški center, ki ga mostarska sekcija z 80 člani, med katerimi je 50 tekmovalcev od otrok do vrhunskih športnikov, nujno potrebuje, pa na skoraj isti lokaciji po novi zakonodaji ni dobila dovoljenja agencije za okolje, češ da je v območju 500-letnih voda. Občina si še prizadeva, da bi ga umestila v svoj prostorski načrt. Več na www.primorske.si.
Novi monumentalni most čez reko Savo je zgrajen po zamisli slovenskega konstruktorja Viktorja Marklja iz inženirskega biroja Ponting in arhitekta Petra Gabrijelčiča s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki sta z inovativnim projektom zmagala na mednarodnem konstruktorsko-arhitekturnem natečaju leta 2005. Prispevek Slovenije in slovenskega znanja pri realizaciji tega pomembnega infrastrukturnega in arhitektonskega objekta ni naključje. Je rezultat dvajsetletnih izkušen pri gradnji slovenskega avtocestnega križa, kjer je bil za vsak pomembnejši projekt razpisan konstruktorsko-arhitekturni natečaj. V Sloveniji je namreč že pred leti prevladalo prepričanje, da imajo infrastrukturni objekti poleg uporabnega tudi simbolni in kulturni pomen. Več na www.dnevnik.si.
Kitajci bodo v mestih vsaj še 20 do 30 let dihali nezdrav zrak
Čeprav so Kitajci nekoliko poostrili nadzor nad onesnaženostjo zraka, bo nevarni smog v zraku v mestih ostal še desetletja. Peking, Šanghaj in nekatera druga kitajska velemesta so se odločila, da bodo javno prikazovala število malih in najbolj nevarnih PM2.5 delcev v zraku, kar bo zagotovilo večjo transparentnost pri spremljanju oziroma nadzoru kakovosti zraka, poroča Guardian. Prav transparentnost naj bi odigrala vidno vlogo pri zagotavljanju bolj čistega zraka. Prej so realne količine PM2.5 delcev v zraku ostajale skrivnost, saj gre za politično občutljive podatke, kar so razkrile tudi ameriške diplomatske depeše, ki so pricurljale prek WikiLeaksa. Več na www.dnevnik.si.