Slovenija je vredna 139 milijard evrov

Vrednosti nepremičnin končno znane

V registru nepremičnin (REN) je Geodetska uprava RS (Gurs) objavila podatke o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin. Pripisane cene kažejo stanje na dan 1. julija 2010, lastniki pa se nanje ne morejo pritožiti. Razlog za morebitne nerealne vrednosti so napačni podatki o nepremičnini ali lastniku, kar lastnik lahko popravi, pravijo na Gursu. Več na www.delo.si.

Energetska sanacija javnih stavb delno učinkovita

Ministrstva so potrebovala kar tri leta, da so se dogovorila, katere stavbe bodo energetsko sanirala. Zaradi dolgotrajnih postopkov in nejasnih kriterijev je računsko sodišče sanacijo ocenilo za le delno učinkovito. V reviziji učinkovitosti programa energetske sanacije stavb računsko sodišče ugotavlja, da je bilo 96 milijonov evrov za energetsko sanacijo stavb na voljo že leta 2007. Dve leti pozneje je vlada energetsko sanacijo opredelila za protikrizni ukrep za pospešitev gospodarstva, a kjub temu so se ministrstvo za gospodarstvo, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVLR) ter ministrstvo za zdravje usklajevali še eno leto. Šele lani so tako objavili prvi razpis za izbor stavb. Več na www.delo.si.

Konec javne obravnave novega nacionalnega stanovanjskega programa

23. decembra se je zaključila enomesečna javna obravnava osnutka nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2012-2021. Program zastavlja osem ciljev, med njimi pa kot najpomembnejšega opredeljuje povečanje števila najemnih stanovanj, poroča Slovenska tiskovna agencija. Cilji stanovanjske politike bodo glede na osnutek povečanje števila najemnih stanovanj, zagotovitev zadostnega števila bivalnih enot, večja varnost najemnikov in najemodajalcev, ustrezna zasedenost stanovanj, spodbudna davčna politika, najemninska politika, stanovanjski dodatek in prenova stanovanj. Več na www.delo.si.

Ljubljanska in mariborska kolesarska mreža združili moči

»LKM in MKM sta se “odpovedali” svoji “lokalni” spletni “suverenosti” v korist enotnega nacionalnega nastopa, že zaradi ECF drugače niti ne gre, tudi mnogo večje države zastopa običajno ena sama nacionalna organizacija z eno spletno stranjo. Menimo, da smo se odločili pravilno, če se izkaže, da nekatere vsebine, kot npr. Pasti za kolesarje, potrebujejo svojo spletno stran, bomo to tudi storili; skratka; poglejte in povejte svoje mnenje.« Več na www.facebook.com. Dostop do spletne strani.

Okoljsko ministrstvo in statistični urad v Matejevo palačo

Po številnih zapletih je znamenita Matejeva palača oziroma objekt C končno pripravljen za vselitev. Pred dnevi jo je namreč od Imosovega hčerinskega podjetja Imos-Lit odkupila državna DSU. Investicija je vredna 57,6 milijona evrov, skupaj s stroški financiranja pa okoli 85 milijonov evrov. Okoli tisoč uslužbencev ministrstva za okolje in prostor ter statističnega urada se bo v nekaj dneh preselilo v dokončano Matejevo palačo. V novo stavbo bi se morala po prvotnih načrtih vseliti tudi AUKN, vendar se je v zadnjem hipu premislila. Več na www.dnevnik.si.

Tri milijone evrov za romska naselja

Vladna služba za lokalno samoupravo (SVLR) bo prihodnji mesec objavila razpis za urejanje komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Za tri milijone evrov se bo lahko potegovalo 20 občin. Po podatkih MOP pri nas v 128 naseljih živi 8470 Romov. Več na www.delo.si.

Še en milijonski aneks za Stožice

Mestna občina Ljubljana bo morala najti še 4,4 milijona evrov za športni park Stožice. Po rebalansu proračuna za prihodnje leto sodeč bo občina Grepu plačala skoraj 2,5 milijona evrov za dodatna dela pri gradnji komunalne infrastrukture, za dodatnih 1,9 milijona evrov pa bo občinski proračun lažji, ker bo morala občina vrniti del na razpisu pridobljenih evropskih milijonov za športni park. Več na www.dnevnik.si.

Naprodaj Celovški dvori

Stečajni upravitelj Vegrada-AM Bojan Klenovšek je na spletnih straneh Ajpesa objavil vabilo k dajanju zavezujočih ponudb za nakup 52 stanovanj v Celovških dvorih. Ogled premoženja, ki je predmet prodaje, je mogoč od torka, 27. decembra, med 12. in 18. uro, in sicer po predhodni rezervaciji termina ogleda preko spletne strani. Januarja prihodnje leto bodo organizirani dnevi odprtih vrat, datumi odprtih vrat pa bodo objavljeni na že omenjeni spletni strani. Rok za oddajo ponudb je 10. februar. Ponudbe je treba poslati na naslov stečajnega upravitelja odvetnika Bojana Klenovška, Nazorjeva ul. 12, 1000 Ljubljana. Na kuverto z oddano ponudbo obvezno pripišite »Zavezujoče zbiranje ponudb – ne odpiraj«. Ponudniki bodo o izidu zbiranja ponudb obveščeni najkasneje do 24. februarja 2012. Več na www.delo.si.

Dva se zanimata za ureditev športnega parka v Črnučah, le eden za Savsko naselje

Iztekel se je rok, ko so lahko zainteresirani zasebniki oddali prijave za ureditev športnih objektov v javno-zasebnem partnerstvu z Mestno občino Ljubljana. Ta je z razpisom iskala zasebnega partnerja za ureditev športnega centra Savsko naselje in športnega parka Črnuče. Za ureditev športnega parka Črnuče sta na naslov občine do včeraj prispeli dve ponudbi, in sicer se za javno zasebno partnerstvo potegujeta podjetje Tenis klub Z šport in podjetje Ludus, d. o. o., ki je občini še pred objavo razpisa podalo iniciativo za ureditev športnega parka v obliki vloge promotorja projekta. Za ureditev športnega centra Savsko naselje je medtem prispela le ena ponudba, in sicer s strani mariborskega podjetja Pasap, ki ima trenutno tudi v najemu te športne objekte. To podjetje je prav tako še pred objavljenim razpisom poslalo na občino promotorsko vlogo za ureditev objektov in športnih površin. Več na www.dnevnik.si.

Podaljšanje linij 3 in 3B do Litostroja

S 3. januarjem bo Ljubljanski potniški promet podaljšal trasi linij 3 in 3B, kar je omogočila prenova Litostrojske ceste. Omenjeni liniji bosta vozili do končnega postajališča Litostroj, ki je eno od dveh novih postajališč. Drugo dodatno postajališče se bo prav tako nahajalo na Litostrojski cesti, in sicer v neposredni bližini tamkajšnjega študentskega doma. Na Ljubljanskem potniškem prometu so prepričani, da bo podaljšanje obeh linij srednješolcem Srednje šole tehniških strok Šiška in Srednje frizerske šole Ljubljana, prebivalcem iz okoliških ulic in zaposlenim v poslovno-gospodarski coni Litostroj omogočilo “lažji in bolj prijazen dostop do uporabe mestnega potniškega prometa”. Več na www.dnevnik.si.

Proga 15 povezala Stanežiče in Zgornje Pirniče

Ljubljanski potniški promet s 3. januarjem uvaja novo progo mestnih avtobusov med Stanežičami in Zgornjimi Pirničami. Avtobusi na novi progi 15, ki bo poskusno obratovala eno leto, bodo povezovali naselja Stanežiče, Dvor, Gunclje, Vižmarje, Brod, Tacen, Vikrče, Spodnje in Zgornje Pirniče ter okoliška naselja, kjer živi približno 15.000 občanov. Avtobusi na novi progi bodo vozili samo ob delovnih dneh. Več na www.dnevnik.si.

Pod novoletno jelko – parkomati

Na prvi delovni dan v novem letu bo začelo delovati 61 novih parkomatov na območju Prul, Mirja in južnega dela Bežigrada. Parkomate so v javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice postavili že prejšnji mesec, vendar jih niso takoj priključili, saj so se na občini odločili počakati, da si okoliški stanovalci najprej uredijo parkirne dovolilnice. Te stanejo 100 evrov na leto, stanovalci pa lahko zanje zaprosijo na Mačkovi ulici 2 ali Trgu MDB 7. Več na www.dnevnik.si.

Vzpenjača slavila peto obletnico

Tirna vzpenjača na ljubljanski grad je včeraj praznovala peto obletnico delovanja, saj je prve potnike prepeljala na poskusni vožnji ravno 28. decembra. Od takrat je vzpenjača prepeljala več kot milijon potnikov, milijonti potnik pa se je na grad popeljal že v letu 2010. Ljubljanska vzpenjača lahko teoretično v enem delovnem dnevu prepelje 7000 potnikov, vendar se tej številki za zdaj še niso približali. Rekord v številu prepeljanih potnikov v enem dnevu je bil postavljen 20. avgusta letos, ko se je z vzpenjačo popeljalo 2137 potnikov. Več na www.dnevnik.si.

Narodna in univerzitetna knjižnica NUK II – Razpisan javni natečaj

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v sodelovanju z ZAPS razpisuje javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski, arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za objekt s pripadajočo zunanjo ureditvijo ”Narodna in univerzitetna knjižnica NUK II”. Več informacij o natečaju na www.trajekt.org in na spletni strani ZAPS.

Promet glavna ovira čistejšemu zraku

Tudi letos v Ljubljani preveč dni s previsoko koncentracijo delcev PM10, ki škodijo zdravju in okolju. Kakovost zraka se sicer v Ljubljani vztrajno izboljšuje, pravijo na mestnem oddelku za varstvo okolja. Hkrati pa priznavajo, da meritve, opravljene v središču mesta, še vedno kažejo prekoračitve onesnaženosti zraka z dušikovimi oksidi na letni ravni in tudi preseženo število dni, ko vsebnost delcev PM10 v zraku preseže dovoljeno mejno vrednost 50 mikrogramov na kubični meter. Več na www.dnevnik.si.

Preprodajanje mestne sramote, ki to ostaja še naprej

Pred dobrima dvema letoma smo se sprehajalci ob Šišenskem vrhu razveselili gradbene ograje z napisom Mawared International okoli več kot stoletnega razpadajočega hotela Bellevue. A prehitro. Edina sprememba vse bolj uničene mestne sramote se je zgodila v sodnih registrih. Več na www.delo.si.

Največja lesena slikanica na svetu razveseljuje najmlajše v parku Zvezda

Te dni se je mogoče v parku Zvezda na Kongresnem trgu sprehoditi po deželi palčkov in čarobnem vrtu, ob tem pa občudovati unikatne slike štirih letnih časov v različnih pokrajinah. Na tem mestu namreč stoji pravljično mesto iz panojev s površino pet metrov, ki predstavljajo veliko leseno slikanico s pesmimi in ilustracijami Jožefa Pernarčiča. Več na www.dnevnik.si.

Dobrodelni in arhitekturni podvig: gradimo na mladih, tudi v Afriki

Lani je skupina študentov in mentorjev Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani med humanitarno delovno prakso v Južni Afriki v šolskem komplek­su siromašnega predela Ithuba na obrobju Johannesburga zgradila knjižnico z učilnico za tamkajšnjo rokodelsko šolo. Septembra in oktobra letos pa so v neposredni bližini postavili večnamensko dvorano za osnovno šolo. Več na www.delo.si.

Dogovor podpisalo že tri tisoč evropskih mest

Maribor se je pridružil več kot tri tisoč evropskim mestom, ki so pristopila h Konvenciji županov evropskih mest. To je dogovor sodelujočih mest, s katerim se mesta zavezujejo, da bodo z izboljšanjem energetske učinkovitosti ter s proizvodnjo in rabo čistejše energije presegla cilje energetske politike Evropske unije pri zmanjševanju emisij CO2, pa tudi k temu, da bodo za izvajanje teh nalog namenila zadostne človeške vire, da bodo civilno družbo spodbujala k sodelovanju pri izvajanju akcijskega načrta, vključno z organiziranjem lokalnih energetskih dni, in da se bodo medsebojno povezovala z drugimi mesti. Več na www.vecer.com.

Vhodna avla v EPK odprta

Nekaj dni pred iztekom leta in tik pred začetkom EPK je zavod Maribor 2012 v nekdanjem Razstavnem salonu Rotovž na Trgu Leona Štuklja odprl info točko, kjer bodo lahko meščani in obiskovalci EPK pridobili podatke o prireditvah, kupili vstopnice in spominke. Več na www.vecer.com.

Ključi novega stanovanja najlepše božično darilo

V novozgrajeni stanovanjski objekt na Selu se bo vselilo 30 najemnikov neprofitnih stanovanj. »Dve leti smo čakali na ta dan«, sta se razveselila ključev novega stanovanja v bloku na Kosovelovi 2 a v naselju Selo v Velenju Tanja Stermecki in Blaž Koželnik. Ključe novih stanovanj je velenjski župan Bojan Kontič razdelil še 30 drugim najemnikom, med katerimi je veliko mladih družin z majhnimi otroki. “Kar zadeva gradnjo stanovanj, naša občina kljub turbulentnim časom pozitivno izstopa. Letos smo rešili že 88 stanovanjskih stisk, v prihodnje bomo rešili skoraj vse, saj skupaj s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije gradimo še 132 stanovanj na Gorici, kjer bo na voljo tudi 198 pokritih parkirnih mest. S tem bomo rešili vse trenutno evidentirane stanovanjske stiske v naši občini,” se pohvali župan Kontič. Obenem prizna, da so se malo bali, če jim bo uspelo oddati vsa stanovanja. Več na www.dnevnik.si.

Piranska občina prejela vsa nepovratna sredstva za prenovo mandrača

Piranska občina je kot investitor v projekt ureditve ribiškega pristanišča Piran, ki zajema tudi rekonstrukcijo mandrača, s strani Agencije za kmetijske trge prejela odločbo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev, za katera je kandidirala. Nepovratna sredstva za izvedbo projekta ureditve ribiškega pristanišča Piran v višini 2,4 milijona evrov niso več ogrožena. Več na www.dnevnik.si.

Obalnim galerijam vzeli denar

Obalne galerije Piran nimajo več denarne podpore koprske mestne blagajne. V proračunu za leto 2012, ki so ga sinoči sprejeli mestni svetniki, za to galerijo ni več denarja. Ukinili so celo financiranje čuvaja za galerijo Loža. Vodstvo ne ve, kako organizirati dejavnost v prihodnjem letu. Obalne galerije Piran spadajo med štiri najbolj prepoznavne v državi (ob Umetnostni galeriji Maribor, Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici in Mestni galeriji Slovenj Gradec). Edini so v Sloveniji, ki imajo svojo galerijsko izpostavo v tujini (A in A v Benetkah), kjer jo je Fondazione Venezia razglasila kot pomembnejšo galerijo od znane palače Grassi. Več na www.delo.si.

Več informacij o podeželju

V koprskem zaledju so začeli nameščati posebne večjezične informacijske monitorje in table ob kulturnih znamenitostih, s katerimi nameravajo obiskovalce seznanjati s turističnimi zanimivostmi tamkajšnjih krajev. Več na www.primorske.si.

Cerkljanski parkomat bo ostal brez evrov

Na robu Glavnega trga sredi Cerknega že nekaj tednov stoji parkirni avtomat. Župan je prepričan, da bi s parkirnino domačine primorali, da bi v center hodili peš ali s kolesi. Svetniki pa so soglasno zavrnili plačevanje parkirnine. Nekateri bi parkirišče v centru, ki da kraju ni v ponos, kar ukinili. Več na www.primorske.si.

Leto 2011 na Krasu in obeti za prihodnost

Medtem ko so na Krasu potekale vroče debate o tujcih in razprodaji kraške zemlje, so za njegovo prepoznavnost in zavarovanje največ naredili na njegovem robu, kjer Reka v Parku Škocjanske jame ponikne pod površje. Na naša vprašanja je odgovarjala direktorica javnega zavoda Gordana Beltram. Več na www.delo.si.

Dobrodelni in arhitekturni podvig: gradimo na mladih, tudi v Afriki

Lani je skupina študentov in mentorjev Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani med humanitarno delovno prakso v Južni Afriki v šolskem komplek­su siromašnega predela Ithuba na obrobju Johannesburga zgradila knjižnico z učilnico za tamkajšnjo rokodelsko šolo. Septembra in oktobra letos pa so v neposredni bližini postavili večnamensko dvorano za osnovno šolo. Več na www.delo.si.

 

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri