Cilja projekta Kreativna mesta (Creative Cities) sta razvoj in promocija potencialov kreativnih industrij v srednjeevropskih mestih Gdansk, Genova, Leipzig, Ljubljana in Pécs. Slovenska partnerja v projektu sta Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije in Inštitut za ekonomska raziskovanja. Projekt poteka v okviru programa Srednja Evropa, ki ga delno financira Evropski sklad za regionalni razvoj. Inštitut za politike prostora je pri projektu sodeloval kot podizvajalec za izdelavo študije glede prostorske umeščenosti kreativnih industrij v Ljubljanski urbani regiji.
Koncept »kreativnega mesta« zajema zelo raznolike dimenzije, glavna ideja pa sloni na predpostavki, da je kreativnost na nek način povezana s specifično lokacijo in z njenim miljejem, s krajem. To ima pomembne posledice za oboje, tako za kreativno gospodarstvo in politike, ko podpirajo razvoj kreativnih industrij, kakor tudi za urbani razvoj in urbane politike.
Kreativne četrti se kažejo kot ključno orodje urbane politike za spodbujanje kreativnega gospodarstva. Tako Landry (2008) kot drugi poudarjajo vlogo grozdenja v okviru kreativnih četrti. Grozdenje nadarjenosti, veščin in podporne infrastrukture je bistveno za kreativno gospodarstvo in kreativni milje. Po drugi strani so kreativne četrti tudi ključno orodje v zvezi z urbano regeneracijo. Potreba po urbani regeneraciji se pojavi kot posledica širših družbeno-ekonomskih procesov, kakršna sta prehod v post-industrijsko fazo mest in suburbanizacija, katerih posledice so praznenje mestnih središč in opuščena industrijska območja. Takšne zapuščene soseske so pogosto prizorišče regeneracije od spodaj navzgor, kakršno lahko spodbudi t.i. kreativni razred. Gre za koncept, ki ga promovira predvsem Richard Florida (2002).
Študija prispeva pomemben vpogled v prostorsko razporeditev kreativnih industrij v Ljubljanski urbani regiji, ter ovrednoti lokacijske dejavnike, ki vplivajo na razporeditev. Rezultati so lahko dragocen prispevek k politikam za močnejše kreativno gospodarstvo na eni strani ter k politikam, ki usmerjajo urbani razvoj, na drugi strani, še posebej v zvezi z urbano regeneracijo. Še posebej so lahko rezultati uporabni v zvezi s podporo razvoju kreativnih četrti, ki so pomembno orodje obeh omenjenih politik.
Največje in najbolj uspešne veje kreativnih industrij so umeščene v centru Ljubljane, ki predstavlja primarno lokacijo, od koder se sekundarna žarišča kreativnih industrij koncentrično širijo proti širši regiji. Dve najočitnejši žarišči kreativnih dejavnosti sta prav v centru mesta: prvo je širše območje četrti Tabor, druga pa je os od Tobačne tovarne vzdolž Rimske ulice. Med ostalimi ugotovitvami velja izpostaviti nizko funkcionalno heterogenost kreativnih industrij v Ljubljanski urbani regiji, saj so najbolj uspešne tiste veje, ki lahko črpajo človeške vire iz dokaj ekstenzivnih univerzitetnih programov, in ki se lahko odzivajo na široke potrebe gospodarstva. Razvoj bolj specializiranih vej kreativnih industrij zavira pomanjkanje ekonomij obsega.
Z vidika urbane regeneracije je glavno priporočilo, da kljub koncentraciji kreativnih industrij v centru mesta ta ni najbolj potreben regeneracije, zato bi moral biti fokus urbane politike podpora kreativnih četrti izven središča mesta. Tako predstavljajo največji potencial za razvoj kreativnih četrti in torej tudi za urbano regeneracijo sekundarna žarišča in žarišča nekaterih specializiranih vej, kot so radio in televizija, programska oprema, prodaja umetnin in starin ali pa video, film in fotografija, ki so razporejena na razmeroma malo lokacija izven mestnega središča. To je še posebej pomembno za dva velika projekta urbane regeneracije, ki jih razvija mesto Ljubljana, namreć Partnerstvo Šmartinska in Partnerstvo Celovška.
Naročnik: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije
Trajanje: Junij 2011 – November 2011
