Kakovost zunanjega zraka v Sloveniji se je v zadnjih dveh desetletjih v splošnem izboljšala, problematika njegovega izboljšanja pa je tudi pri nas v zadnjih letih v senci globalnega segrevanja ozračja ter lokalnih okoljskih problemov (odpadki, onesnaženje voda). Zaradi ponovnega naraščanja izpustov dušikovih oksidov in finih delcev (PM10 in PM2,5) iz prometa in individualnih kurišč ter najnovejših znanstvenih spoznanj o obsegu vpliva in resnosti posledic povečanja njihovih koncentracij v ozračju pa postaja zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka ponovno ena od prioritet okoljske politike v Evropi in svetu.
Zastoj pri sklenitvi zavezujočega mednarodnega podnebnega sporazuma kažejo, da je čas, da problem kakovosti zraka v mestih obravnavamo vsaj tako resno kot grožnjo podnebnih sprememb in damo prednost ukrepom, ki pozitivno vplivajo tako na lokalno kakovost zraka kot na preprečevanje globalnega segrevanja ozračja. V odsotnosti globalnega zavezujočega podnebnega sporazuma so lahko prav ustrezne lokalne politike najboljši generator globalnega zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.
Onesnaženost zraka je praviloma največja v mestih, odvisna pa ni samo od količin izpustov žveplovih in dušikovih oksidov, hlapnih organskih spojin, furanov, dioksinov, ozona in delcev, temveč predvsem tudi od lokalnih klimatskih pogojev in globalne vremenske dinamike. Državne in lokalne meteorološke okoljske agencije oz. oddelki za okolje v mestnih upravah objavljajo informacije o onesnaženosti zraka v mestih, in sicer tako, da prebivalce oz. javnost obveščajo o najvišjih urnih in dnevnih koncentracijah posameznih glavnih onesnaževal zraka (SO2, NOx, PM10) v mestih ter o tem, ali so koncentracije presegle maksimalne dopustne vrednosti.
S stališča komuniciranja in informiranja se pri tem pojavljata dve težavi. Prvič, velika večina ljudi si ob podatku, kakšna je koncentracija posameznega onesnaževala v zraku, le težko predstavlja, ali gre za manjšo ali večjo onesnaženost zraka. In drugič, informacija o trenutnem stanju kakovosti zraka v mestu večini ljudi ne omogoča, da bi ob večji onesnaženosti spremenila svoje dnevne načrte tako, da bi se manj zadrževala zunaj. To je zlasti pomembno za tiste skupine ljudi, za katere izpostavljenost onesnaženem zraku – tudi če koncentracije onesnaževal ne dosegajo kritičnih vrednosti – predstavlja resno grožnjo njihovemu zdravju: nosečnice, otroci, starejši ter ljudje z boleznimi dihal, srca in ožilja.
Na izziv, kako na lahko razumljiv in dostopen način posredovati informacije o kakovosti zraka v evropskih mestih, je med leti 2004 in 2007 odgovoril projekt Common Information to European Air (CITEAIR). Strokovnjaki za kakovost zraka iz urbanih regij Pariza, Rotterdama, Sevilje in Rima so oblikovali skupni indikator kakovosti zraka (Common Air Quality Indicator – CAQI), tako da je informacija o kakovosti zraka sintetično povzeta v enem samem številčnem izrazu. Informacija pa ni podana le številčno, temveč tudi s pomočjo pet barvne lestvice z razponom od svetlo zelene, ki predstavlja čist zrak, do rdeče, ki pomeni močno onesnažen zrak. Ker so koncentracije najpomembnejših onesnaževal zraka višje v prometu kot na lokacijah zunaj glavnih prometnih tokov v mestu, so za vsako mesto podane vrednosti CAQI v prometu in v ozadju.
Projekt pa si je zastavil in dosegel bolj ambiciozen cilj – oblikovana je bila prva skupna interaktivna spletna platforma, na kateri evropska mesta lahko na osnovi skupnega indikatorja kakovosti zraka sproti poročajo o kakovosti zraka. Na spletni strani www.airqualitynow.eu si je tako mogoče danes ogledati lahko razumljive podatke o trenutnem stanju kakovosti zraka za skoraj 100 mest iz večjega dela Evropske unije, prav tako pa tudi o največji onesnaženosti zraka v preteklem dnevu; platforma omogoča tudi zbiranje podatkov o onesnaženosti po mesecih in letih.
Uspeh projekta CITEAIR je opogumil partnerje k pripravi projekta, ki bi nadaljeval in nadgradil dosežke prvega. Projektu CITEAIR II sta se iz Slovenije pridružila Medobčinski zavod za varstvo okolja MO Maribor in REC Slovenija.
Sodelovanje v projektu CITEAIR II Mariboru kot prvemu mestu v Sloveniji omogoča, da na osnovi skupne evropske platforme www.airqualitynow.eu občanom preko svetovnega spleta na razumljiv in lahko dostopen način posreduje informacije o trenutni kakovosti zraka v mestu, o najvišji ravni onesnaženja v preteklem dnevu in o onesnaženosti zraka na letni ravni za preteklo leto.
Projekt CITEAIR II je MO Maribor tudi omogočil, da se je pridružila nekaterim drugim slovenskim občinam, ki že imajo sistem skupnih evidenc izpustov onesnaževal zraka in toplogrednih plinov. To omogoča bolj usklajene ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka v mestu in zmanjšanje prispevka mesta k globalnemu segrevanju ozračja.
V okviru projekta CITEAIR II pa je bila na osnovi statističnih napovedi izdelana tudi metodologija za napoved kakovosti zraka, ki napoved kakovosti zraka za 24 ur vnaprej omogoča tistim mestom, ki nimajo lastnih zmogljivosti za napovedovanje zraka. To mestom omogoča, da ob napovedi preseganja dovoljenih koncentracij onesnaževal zraka lahko z začasnimi ukrepi omejevanja prometa in manj čistih kuriv ter omejitvami obratovanja industrije preprečijo uresničitev te napovedi; posameznikom pa omogoča, da ob taki napovedi načrtujejo čim manj izpostavljanja onesnaženemu zraku.
Ker je tudi v Sloveniji promet največji vir onesnaževanja zraka, bo v okviru projekt razvita in preizkušena metodologija za primerjavo kazalnikov mobilnosti in onesnaženosti zraka v urbanih aglomeracijah nadvse dobrodošla tudi pri nas. Omogoča namreč, da se različni vidiki mobilnosti in izpostavljenost onesnaženosti zraka v prometu primerjajo tako v času kot tudi med različnimi mesti.
V projektu CITEAIR II je sodelovala tudi ljubljanska pisarna Regionalnega centra za srednjo in vzhodno Evropo (REC Slovenija). V sodelovanju s centralo in drugimi lokalnimi pisarnami v 16 državah srednje in vzhodne Evrope in v Turčiji je preko e-pošte, spletnih strani lokalnih pisarn ter spletnega okoljskega informatorja Green Horizon on-line posredovala informacije o projektu, njegovem dejavnostih in rezultatih.
REC Slovenija je v okviru projekta organiziral v juniju 2010 v Ljubljani organiziral solidno obiskano in uspešno mednarodno konferenco “Getting ready for the future – Cities for cities: tools for impoving air quality and tackling climate change”, ki se je je udeležilo 67 strokovnjakinj in strokovnjakov s področij spremljanja in nadzora kakovosti zraka v mestih, kazalnikov kakovosti zraka in mobilnosti, katastrov izpustov onesnaževal zraka in toplogrednih plinov iz 18 evropskih držav, Evropske okoljske agencije in Agencije za varstvo okolja ZDA.
Ob zaključku projekta je REC Slovenija v začetku decembra v sodelovanju z MO Maribor in Agencijo RS za okolje v Ljubljani organiziral tudi delavnico, na kateri so bili predstavljeni rezultati projekta ter prizadevanja ARSO za napovedovanje kakovosti zraka v Sloveniji ter Ministrstva za okolje in prostor za izboljšanje kakovosti zraka.
Projekt CITEAIR II, ki je bil sofinanciran s strani programa Evropske komisije INTERREG IV C in Evropskega sklada za regionalni razvoj, se je v Sloveniji zaključil s tiskovno konferenco v Mariboru, na kateri so po predstavitvi projekta strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, ki je v sodeloval v projektu kot pogodbeni izvajalec, predstavili dejavnosti, ki Mariboru omogočajo, da poroča in informira o kakovosti zraka preko skupne evropske platforme ter oblikuje sistem skupnih evidenc izpustov onesnaževal zraka in toplogrednih plinov.
Več o projektu, njegovih rezultatih in izdelkih si lahko preberete tukaj.
