LPP na avtobusu preizkuša Wi-Fi
Na enem od mestnih avtobusov Ljubljanski potniški promet preizkuša sistem brezžične internetne povezave. S tem poskusom javno podjetje ugotavlja, kakšni so optimalni pogoji za vzpostavitev sistema Wi-Fi na mestnih zelencih glede na to, da je avtobus prostor s tehničnimi omejitvami in omejitvami na področju napajanja. “Če bodo rezultati pozitivni in bodo potniki izrazili željo po namestitvi, bi lahko projekt eventualno razvijali dalje,” so dejali na Ljubljanskem potniškem prometu. Občanom pa so na spletnem portalu Pobude meščanov obljubili, da bo brezžična povezava za potnike mestnih avtobusov brezplačna, če se seveda odločijo za nadaljevanje tega projekta. Več na www.dnevnik.si.
Novi športni objekti v javno-zasebnem partnerstvu
V petek se končuje rok, ko se zainteresirani zasebniki še lahko prijavijo na razpisa, s katerima Mestna občina Ljubljana išče kandidate, ki bi skupaj z njo v sklopu javno-zasebnega partnerstva obnavljali športne objekte. Tokrat bodo obnovili Športni park Črnuče in Športni park Savsko naselje ter zgradili Nacionalni gimnastični center. Razpisni rok za slednjega se izteče konec januarja 2012. Objekti v Športnem parku Savsko naselje, ugotavljajo na občini, namreč niso več primerni za vadbo. Posebno v slabem stanju so tudi prhe, slačilnice in sanitarije. V Športnem parku Črnuče si želijo urediti sodobno igrišče za mivko, ki ga v Ljubljani za zdaj ni. Slovenija je prav tako med 20 odstotki tistih držav, ki imajo tudi najslabše razmere za gimnastično vadbo, Ljubljana namreč sploh nima dvorane, ki bi bila primerna za trening vrhunskih športnikov. Zato bi uredili Nacionalni gimnastični center Pegan – Petkovšek in gimnastičarjem končno omogočili primerne razmere za vadbo. Več na www.dnevnik.si.
Po petih letih Emonika še vedno na papirju
Samo zazidalni načrt za nov potniški center je občina popravljala dvakrat, dve leti so se usklajevali o lokaciji podpornih stebrov. Mestni svet je že drugič popravil zazidalni načrt za širše območje Potniškega centra Ljubljana in s tem investitorju v novo železniško in avtobusno postajo, družbi TriGranit, omogočil postopno gradnjo komercialnega dela kompleksa, a še vedno pod pogojem, da javni del dokonča v prvi etapi. V podjetju Emonika, ki ga je TriGranit že pred leti ustanovil za izvedbo projekta, so nam nedavno pojasnili, da gradbeno dovoljenje pričakujejo januarja, tako da bi dela lahko stekla spomladi prihodnje leto. Dejali so še, da so za zamudo pri izvedbi projekta kriva predvsem usklajevanja tehničnih rešitev s Slovenskimi železnicami, v prvi vrsti lokacija podpornih stebrov za postajno dvorano nad tiri.
Rešitev je krožišče na Celovški cesti
Napovedi, da bo novo Sparovo nakupovalno središče v Šiški zgrajeno do jeseni 2012, se očitno ne bodo uresničile. Projekt gradnje Sparovega nakupovalnega središča v Šiški so ves čas spremljale predvsem skrbi lokalnega prebivalstva, da se bo prometno že tako in tako obremenjena Celovška cesta po dokončanju centra in Celovških dvorov praktično sesula. Prometna študija – izdelalo jo je podjetje Lineal – kaže, da bi se leta 2014, če bi poleg nakupovalnega središča na območju med Celovškimi dvori, Celovško cesto in obvoznico dokončali še hotel ter druge poslovne in stanovanjske stavbe, na večini cest zamude še povečale, a nivoji uslug ostanejo na zakonsko potrebni ravni. Več na www.dnevnik.si.
Podoba NUK II znana marca 2012
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je objavilo javni arhitekturni natečaj za novo univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Arhitekti morajo svoje rešitve izdelati do marca prihodnje leto, ta mesec pa bo verjetno izbrana rešitev tudi predstavljena. Na ministrstvu pravijo, da bo morala knjižnica odsevati dobo, v kateri bo nastala, in tako izraziti svojo avtonomijo, “ne da bi z oblikovanjem in gabaritom presegla prostorski kontekst”. Spomnimo, da je arhitekt Marko Mušič načrte za knjižnico, ki so donedavna še bili v igri za gradnjo, zrisal davnega leta 1989. Zmagovalec tokratnega natečaja bo prejel 36.000 evrov, drugouvrščeni 23.000, tretjeuvščeni pa 14.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.
(Ne)diskriminirani invalidi v prometu glavnega mesta
MOL je vse četrtne skupnosti pozvala, da med načrte manjših del za leto 2013 uvrstijo izvedbe klančin in nižanja robnikov na križiščih in pločnikih pred prehodi za pešce ter na poteh do avtobusnih postajališč, javnih, kulturnih in izobraževalnih ustanov. Tako se Mestna občina Ljubljana (MOL) poskuša prilagoditi zakonu o izenačevanju možnosti invalidov (Zimi), ki je začel veljati decembra lani. Zimi med drugim zahteva nediskriminacijo invalidov ter spoštovanje in sprejemanje različnosti zaradi invalidnosti. Rok za različne prilagoditve gibalno in senzorno oviranih pa je od pet do 15 let od začetka veljavnosti zakona. Več na www.delo.si.
“Enosmerni promet nujen za ohranitev parkirnih mest”
Zaradi nove zakonodaje bi del Vičanov skoraj ostal brez parkirnih mest. Na Mestni občini Ljubljana so se takoj zavedali, da bo morebitna ukinitev parkirnih mest v Postojnski ulici zaradi spremembe zakonodaje problematična. “Gre za območje, kjer izrazito primanjkuje parkirnih mest,” so dejali na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet ter pojasnili, da so v okolici večstanovanjski objekti, zdravstveni dom, lekarna, blizu pa so tudi fakultete, kar vse povečuje potrebo po parkirnih mestih. “Edina rešitev za zagotovitev parkirnih mest je bila ureditev enosmernega prometa,” so prepričani na mestni občini, zato so na severni strani Postojnske ulice zarisali parkirna mesta po celotni dolžini. Parkiranje pa ne bo brezplačno, saj na mestni občini že napovedujejo, da bodo prihodnje leto postavili parkomate. Več na www.dnevnik.si.
V lov na zasebnega partnerja za tržnico
Mestna občina Ljubljana je objavila dolgo pričakovani razpis, s katerim išče zasebnega partnerja za gradnjo garažne hiše pod tržnico in prizidka k Mahrovi hiši. Z izbranim partnerjem bi se lahko dogovorili tudi za gradnjo manjše garaže pod Krekovim trgom, za katero pa bi morali še izdelati projektno dokumentacijo in zaprositi za gradbeno dovoljenje. Na občini vrednost projekta ocenjujejo na 31,2 milijona evrov, še dobrih šest milijonov evrov naj bi stala garažna hiša pod Krekovim trgom. Potencialni partnerji morajo prijave občini predložiti do 3. februarja. Več na www.dnevnik.si.
Še dolga je pot s 75. mesta med prvih deset
Rezultati Mercerjeve raziskave so našo prestolnico uvrstili na 75. mesto od 221 ocenjenih mest. Največ točk si je prislužila na področju kulturno-družbenega okolja, najmanj pri izobraževanju in naravnem okolju. Samo točkovanje pa se v določenih delih raziskave ne ujema z obrazložitvijo. Na področju onesnaženosti zraka je Ljubljana tako na primer dobila zgolj šest točk od desetih, medtem ko je v obrazložitvi zapisano, da ta »v večinskem delu mesta ni težava«. V rubriki »prosti čas« so podzvrsti »raznolikost restavracij, gledališke in glasbene predstave, kinematografi ter šport in prosti čas« ocenjene z zadovoljivo sedmico, komentar, ki sledi, pa hvali Ljubljano kot mesto, ki ima »dobro izbiro restavracij in kinematografov ter precej pogoste kulturne produkcije«. Šole so ocenjene s petico, čemur sledi precej skop komentar zgolj o tem, da ima Ljubljana »mednarodne – francoske in britanske šole«. Več na www.delo.si.
Milijarda evrov za vožnjo do Brnika
Steklo je večletno načrtovanje nove železniške povezave med Ljubljano in Jesenicami z navezavo na brniško letališče. Nova dvotirna železniška proga med Ljubljano, Kranjem in Jesenicami z navezavo do letališča Jožeta Pučnika bi po prvih ocenah stala med milijardo in milijardo evrov in pol. Glede na izbrano različico bi bila nova povezava dolga od 51 do 57 kilometrov, navezava na letališče pa med 9 in 15 kilometri. Ministrstvo za okolje in prostor je pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za to progo javno objavilo konec novembra. Pobuda bo na spletnih straneh ministrstva objavljena do konca tega leta, v tem času bodo sprejemali predloge, priporočila, usmeritve in mnenja javnosti ter organizirali posvete po občinah, kjer bi lahko tekla proga. Več na www.dnevnik.si.
Bodo bioplinarno v Pirničah porušili ali poskusno zagnali?
Prebivalce Zgornjih Pirnič je te dni dodatno razburila vest, da naj bi Miha Petač svojo bioplinarno v Zgornjih Pirničah v nekaj dneh poskusno zagnal. Po mnenju gradbene inšpekcije je namreč zgrajena povsem v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem in bi jo moral investitor že pred dvema mesecema porušiti. Različne inšpekcijske službe pogosto obiskujejo Pirniče, a je učinek njihovega nadzora pičel, nič drugače ni pri bioplinarni Petač. Več na www.dnevnik.si.
Prepočasno povezovanje posoškega turizma
Tolmin in Kobarid podpirata skupno turistično tržno znamko, Bovec pa je proti. Po spoznanju, da koncept Dežela žive vode ni dosegel želenega učinka, sta v LTO Sotočje združena Tolmin in Kobarid sosedom v Bovcu že pred dvema letoma predlagala skupno znamko Dolina Soče, vendar so se v Bovcu pri sprejemanju svoje nove celostne podobe na koncu odločili za Bovec – dolina navdiha. V LTO Sotočje menijo, da bi bila najbolj učinkovita izbira tržne znamke tudi najbolj preprosta izbira – Dolina Soče, saj je destinacija pod tem imenom leta 2008 kot prva v Sloveniji prejela naziv evropske destinacije odličnosti. Več na www.delo.si.
Ruška mladinska kulturna klet (Rumlkukl) je bil legendarni mladinski klub, ki je deloval v 80-tih letih in ki je okoli sebe zgradil prvo underground mladinsko sceno na območju Maribora. Njegovo delovanje je med drugim zaznamovalo bogato glasbeno življenje, ki so ga preko Glasbenih delavnic poosebljale različne glasbene skupine od On in njegovi do Lauženkov, Devete somfonije in Strogo zaupno. Nekaj teh nekdanjih akterjev se bo sedaj vrnilo iz zgodovine in pripravilo nepozaben dogodek, ki bo jutri ob 21. uri v Rušah, v veliki dvorani Cezam. Več na www.vecer.com.
Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka na Ptuju v letošnjem šolskem letu izobražuje 72 otrok z blažjo, zmerno, hujšo in hudo motnjo v duševnem razvoju. Čeprav gre za institucijo, pomembno za širši okoliš, šola že leta deluje v povsem nehumanih razmerah. Ne le da ima prehodne učilnice in premajhne delovne površine, vsepovsod sta tudi plesen in vlaga, premore le štiri straniščne školjke in en sam štedilnik za pripravo hrane, poleg tega nima niti dvigala za gibalno ovirane. Več na www.mladina.si.
Dijaki bodo zgradili nizkoenergijsko hišo
Dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Celje bodo prvi dijaki v Sloveniji, ki bodo pod budnim očesom izkušenih mojstrov zgradili vzorčno nizkoenergijsko hiško. Ravnateljica šole Irena Posavec je prepričana, da bodo med gradnjo pridobili ogromno neprecenljivih praktičnih izkušenj, ki jih delodajalci pri mladih tako zelo pogrešajo. Ideja o gradnji vzorčnega objekta jih je mikala že več let, letos pa so se vendarle odločili, da jo uresničijo, in k sodelovanju povabili podjetje Lumar IG. Več na www.dnevnik.si.
Pirančani bodo trajnostno mobilni
Občina Piran se je kot slovenski partner vključila v projekt podpore trajnostnim oblikam mobilnosti v obmorskih mestih Adria.MOVE IT!, v sklopu katerega nameravajo med drugim kupiti do 100 koles, urediti kolesarnici in kupiti štiri električna vozila. Konec novembra je že potekala prva delavnica fokusne skupine za omenjeni projekt, ki so se je udeležili predstavniki hotelirjev, obrtnikov, taksistov, lokalne skupnosti, policije, redarske službe, mestnega koncesionarja in Javnega podjetja Okolje, so pred časom sporočili s piranske občine. Projekt Adria.MOVE IT! je namenjen spodbujanju trajnostne mobilnosti za izboljšanje kakovosti življenja v Jadranski regiji ter večjo učinkovitost in varnost prometa. Poleg Pirana so se v projekt vključile še hrvaške občine Dubrovnik (kot vodilni partner), Umag, Novigrad in Lopar ter črnogorska občina Kotor. Več na www.primorske.si.
Združenje trgovcev, gostincev in drugih podjetnikov mesta Koper se je odločilo še dejavneje privabljati kupce v mestno središče. Tokrat so ustvarjalne moči združili v pripravo praznične prireditve, ki so jo poimenovali Gremo en giro po Kopru. Člane zruženja, ki sodelujejo pri prireditvi, je mogoče prepoznati po belem drevescu s srebrno kroglo, ki je postavljeno pred lokali. S sloganom Gremo en giro po Kopru so želeli predramiti nekaj nostalgije na čase, ko na obrobju še ni bilo trgovskih centrov in so ljudje nakupe opravljali v središču mesta. Domačini so takšnemu obhodu rekli “en giro”, poleg nakupa pa je bila to tudi lepa priložnost za klepet z znanci, ki so jih srečali na koprskih ulicah. Več na www.primorske.si.
Kras na poti k živemu muzeju in vpisu v Unesco?
Dvigniti zavest o vrednotah Krasa, vpisati celoten dinarski Kras na Unescov seznam svetovne dediščine in združiti strokovnjake, ki se ukvarjajo z značilnostmi kraškega sveta. To so cilji mednarodnega projekta Kras2o11 in njegove mednarodne konference, ki je pritegnila več kot 20 strokovnjakov. Vse to, kar spodbuja projekt Kras2o11, lahko prinaša tudi nova delovna mesta, na primer pri izobraževanju bodočih mojstrov za obnovo kamnite arhitekture in v turizmu, meni dr. Domen Zupančič. “Ampak to ni tak turizem, ko te pripeljejo z avtobusom in rečejo, to je pa kamniti zid. Taki turisti so kolesarji, ljudje ki si gredo ogledat floro in favno, sprehajalci. To so posebne skupine, ki jih ne moreš naenkrat pripeljati z nizko cenovnim letalom.” To je posebnost, ki je pri nas še ne poznamo, meni: Zupančič “Se nam pa vsem zdi zelo simpatično, če gremo na Škotsko gledat ovčke ali krajino na Islandijo.” Več na www.primorske.si.
Nova občinska oblast je ocenila, da je smotrneje in neprimerno ceneje vlagati v obnovo te velike stavbe v središču mesta, kot pa dom podreti in neznano kdaj zgraditi novega, kot je načrtovalo prejšnja občinsko vodstvo. Letos je občina z dobrimi 200.000 evri obnovila pročelja Doma na Vidmu, v notranjosti pa atrij, sanitarije, ogrevanje in malo dvorano. Proračun za leto 2012 predvideva za dom 150.000 evrov, vendar na občini ne vedo, kako se bosta odločili davčna in geodetska uprava oziroma koliko bo treba odšteti za ureditev prostorov za te potrebe. Več na www.primorske.si.
Za novogradnje enkrat višji prispevek
V občini Renče-Vogrsko bodo za novogradnje zaračunavali znatno višji komunalni prispevek, višje bo tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ti ukrepi so nujni za razvoj občine, poudarja župan Aleš Bucik. Več na www.primorske.si.
Kotalkališče v Solkanu bo v kratkem pokrito
V Kotalkarskem klubu Perla bodo le dobili streho nad glavo. Če bo vreme prizanesljivo, bodo ploščad v Solkanu pokrili do božičnih praznikov. S tem bo tudi KS Solkan končno dobila pokrit prostor za prireditve. Klubska prizadevanja za pokritje ploščadi, ki so jo na območju nekdanjega vojaškega poligona odprli pred dvanajstimi leti, trajajo že precej časa. Z lastnikom in glavnim investitorjem KS Solkan pa se bodo, kot kaže, v kratkem vendarle razveselili nove pridobitve, ki bo omogočila izvedbo športnih in drugih prireditev tudi v zimskih mesecih oziroma v času padavin. Več na www.primorske.si.
Protestirali bodo, lahko pa tudi tožili
Stanovalci v izolski industrijski coni niso prav nič navdušeni nad napovedjo, da bo v Ambasadi Gavioli z novim najemnikom, podjetjem Gavioli, kmalu še več prireditev z različnimi zvrstmi glasbe, od elektronske do turbo folka. Ker se bojijo, da bo hrup postal neznosen, napovedujejo protestno pismo občinskemu in Mercatorjevemu vodstvu, razmišljajo tudi o tožbi. Več na www.primorske.si.