Z vlakom ni več mogoče v Italijo

V Italijo nič več z nočnim vlakom

Jutri bo začel veljati nov vozni red Slovenskih železnic, ki bo veljal do 8. decembra prihodnje leto. ajveč sprememb prinaša v mednarodnem prometu. Tako med drugim na relaciji Budimpešta–Zagreb –Ljubljana–Benetke ni več nočnega vlaka. Na Slovenskih železnicah so pojasnili, da je bila povezava Budimpešta– Zagreb–Ljubljana–Benetke, ki je bila sicer usklajena na mednarodni voznoredni konferenci, odpravljena, ker se madžarskim in italijanskim železnicam ni uspelo dogovoriti o pogodbenih pogojih vožnje vlaka. Več na www.delo.si.

Manj direktnih povezav do Gradca in nazaj

Minulo nedeljo je pričel veljati novi železniški vozni red, ki bo predvidoma ostal nespremenjen do 8. decembra prihodnje leto in prinaša kar nekaj novosti, zlasti v mednarodnem prometu. Spremembe, ki zadevajo Maribor, se bodo najbolj dotaknile potnikov, ki so potovali v Avstrijo. Direktni vlaki, ki so vozili med Mariborom, Gradcem in Dunajem, so bili ukinjeni na zahtevo Avstrijskih železnic. Za povezave z Gradcem oziroma Dunajem ostajata po novem aktualni le dve neposredni povezavi. Več na www.vecer.com.

Ljubljano in Letališče Jožeta Pučnika bodo povezali z železnico

Ministrstvo za okolje je javno naznanilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za železniško progo Ljubljana-Kranj-Jesenice z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika. Začetek gradnje proge je po besedah ministra za promet, ki opravlja tekoče posle, Patricka Vlačiča, časovno težko opredeliti. Pobuda bo do konca leta 2011 objavljena na spletnih straneh ministrstva za okolje in prostor, v tem času pa bosta koordinator ter direktorat za železnice in žičnice organizirala posvete po občinah, kjer bi lahko tekla proga. V omenjenem obdobju lahko javnost poda predloge, priporočila, usmeritve in mnenja, so še zapisali na direktoratu za prostor. Več na www.rtvslo.si.

Življenje v strogem centru ima svojo ceno

Zaprtje središča mesta deli tudi arhitekturno stroko. Pri preurejanju so sodelovali nekateri znani arhitekti in urbanisti, so pa tudi taki, ki precej kritično presojajo poteze mestne oblasti. Ugledni arhitekt Fedja Košir meni, da je območje za pešce nekakšen eksperiment. Mešane vtise o smiselnosti zaprtja omenjenega območja ima tudi predsednica društva arhitektov Ljubljane Maja Ivanič. Pravi, da je bila Stara Ljubljana še pred nekaj leti preplavljena s prometom, hrup in izpušni plini so slabšali kakovost bivanja ter uničevali pročelja hiš in mestne ambiente. Z zaprtjem je postala prijetna cona za pešce, v kateri uživajo, se v njej družijo in zadržujejo tako prebivalci starega mestnega jedra kot drugi Ljubljančani in turisti. Res pa je, da ljubljanski promet še ni optimalno urejen. Več na www.delo.si.

 

Urbanistična in arhitekturna stroka o ukrepih omejevanja prometa v Stari Ljubljani

Čeprav zaprtje središča mesta, ki je obiskovalcem zelo všeč, hvalijo predvsem njegovi avtorji, stanovalcem starega mestnega jedra pa so manj navdušeni, tudi urbanistična in arhitekturna stroka celo več let po njegovi uvedbi nista enotni glede pozitivnih ali negativnih posledic uvedbe območja za pešce. Več na www.delo.si.

Občinarji: V središču mesta ne more bivati vsak

Čeprav teče že četrto leto, odkar je Mestna občina Ljubljana (MOL) zaprla središče mesta za avtomobile, zapora še vedno ovira predvsem starejše in mlade družine z otroki. Najbolj ranljive socialne skupine opozarjajo, da jim občinske rešitve kljub drugačnim trditvam občinarjev nikakor ne ustrezajo. Občani se na MOL in mestne organe menda pogosto obračajo s pobudami, dokazujejo, razlagajo in pojasnjujejo, vendar po njihovih besedah največkrat naletijo na gluha ušesa. Več na www.delo.si.

Z zloženkama do varovanja mestnega jedra

Oddelek za urejanje prostora mestne uprave ljubljanske mestne občine je v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom pripravil zloženki “Secesijska Ljubljana” in “Stara Ljubljana”, s katerima želijo lastnikom hiš na čim bolj enostaven in jasen način predstaviti značilnosti in kvalitete ožjega mestnega okolja, v katerem živijo, in jih spodbuditi k temu, da to okolje tudi varujejo in v največji možni meri vzdržujejo in prenavljajo v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Več na www.dnevnik.si.

Več kot stoodstotna podražitev cen najema gostinskih vrtov v središču mesta

Gostince iz središča mesta je doletela še ena podražitev, ki jo bodo sicer zares občutili šele spomladi prihodnje leto. Na septembrski seji mestnega sveta so namreč mestni svetniki sprejeli odlok o posebni in podrejeni rabi javnih površin, v katerem so določene tudi nove cene uporabnin gostinskih vrtov. Le-te so po novem višje za kar 111 odstotkov. Namesto 0,34 evra na kvadratni meter na dan bodo torej tisti gostinci, ki imajo lokale v strogem centru, plačevali 0,74 evra. Več na www.delo.si.

Brez črpalke ne bi bilo 20 novih avtobusov

Včeraj so svojo krstno vožnjo na ljubljanskih cestah opravili metanbusi oziroma avtobusi, ki vozijo na zemeljski plin. Ljubljanski potniški promet je kupil kar 20 novih avtobusov, za katere je odštel pet milijonov evrov, s katerimi bodo nadomestili nekaj najstarejših avtobusov iz voznega parka. Zaradi čistejših novincev se bosta tako morala “upokojiti” dva najstarejša avtobusa, ki sta potnike v prestolnici prevažala dolgih 24 let. Polnilnica je sicer rezultat sodelovanja Ljubljanskega potniškega prometa, Energetike Ljubljana in podjetja Geoplin, ki so v manj kot enem letu sklenili dogovor in tudi zgradili prvo polnilnico z zemeljskim plinom. To lahko uporabljajo tudi lastniki osebnih avtomobilov, ki vozijo na zemeljski plin. Več na www.dnevnik.si.

Odpira se prenovljena Opera

Ocenjujejo, da je prenova operne stavbe našo državo stala dobrih 43 milijonov evrov, toda na natančen podatek še čakamo, ker ministrstvo za kulturo še pripravlja zaključni obračun. So pa v četrtek pozornost pritegnili nekateri podizvajalci, ki so opozorili na vsesplošen problem neizplačil podizvajalcem, med njimi je tudi Map trade, ki ga je ministrstvo najelo za sanacijo pododrja in ga “pogodbeno priklopilo na SCT”, kot zdaj pravijo pri Map trade in kjer trdijo tudi, da niso dobili vsega poplačila za opravljeno delo. A na ministrstvu so včeraj že zatrdili, da je podjetje, ki je izvajalo sanacijo jame odrskega stolpa po pogodbi med podjetjem in ministrstvom, dobilo izplačan ves pogodbeni znesek v pogodbenem roku. Več na www.dnevnik.si.

 

Dokončna smrt slovenske opere

Ravnatelj ljubljanske Opere, Mitja Bervar, je odprtje prenovljenega poslopja, na katerega smo čakali šest let, pospremil z besedami, da gre za “praznik”. Njegova vzhičenost in tudi navdušenje ansambla sta razumljiva: pevci, glasbeniki, baletniki, scensko in dramaturško osebje je ponovno dobilo svoj “dom”. Odločitev za prenovo operne hiše, ki ne vključuje povečanja širine opernega odra in ki ne razmišlja o širšem vključevanju opere kot stavbe in institucije v mestno jedro, je strokovna blamaža prve vrste. Več na www.dnevnik.si.

Kjer je Gradis skupina G, je tudi aneks

Vedno bolj očitno postaja, da zaradi cele vrste dodatnih del garažna hiša pod Kongresnim trgom še zdaleč ne bo tako poceni. Skoraj 3,2 milijona evrov vreden aneks k osnovni pogodbi za garažno hišo pod Kongresnim trgom ni edini, ki ga je Mestna občina Ljubljana sklenila z Gradisom skupino G. Začelo se je z doplačilom za športni park Stožice, ki ga je družba prek skupnega podjetja Grep gradila skupaj z Energoplanom, zgodilo se je pri gradnji Hradeckega mostu čez Ljubljanico, napoveduje se pri mostu pri Cukrarni. Več na www.dnevnik.si.

Lesena Ribja brv potrebna zamenjave

Ribja brv oziroma leseni most, ki povezuje Hribarjevo in Cankarjevo nabrežje, bo od danes dalje nekaj dni zaprt, ker je nujno potreben popravil. Podjetje Lamo bo nujna sanacijska dela končalo do predvidoma 18. decembra, če mu bodo delo dopuščale vremenske razmere. Na Mestni občini Ljubljana ocenjujejo, da jih bo sanacija stala približno 19.800 evrov. Na občini so še pojasnili, da je Zavod za gradbeništvo Slovenije opravil pregled te lesene brvi čez Ljubljanico in ugotovil, da so glavni nosilci tako poškodovani, da brv ni več primerna za uporabo. Zavod za gradbeništvo je zato mestni občini predlagal, naj brv čim prej zamenja, občina pa je v tem času že objavila natečaj za novo brv. Več na www.dnevnik.si.

Še devet mesecev za okolico Stožic

Ponoven tehnični pregled okolice športnih objektov v Stožicah je pokazal, da Grep še ni odpravil vseh pomanjkljivosti, ki ga ločijo od izdaje uporabnega dovoljenja. Podobno kot po prvem tehničnem pregledu julija lani in ponovnem tehničnem pregledu maja letos je tudi tokrat komisija ministrstva za okolje in prostor Grepu do dokončanja vseh del podaljšala poskusno obratovalno dovoljenje, in sicer za tri mesece. Več na www.dnevnik.si.

Končno poravnan dolg

Vila Zlatica ob Cesti 27. aprila v Rožni dolini arhitekturno ne izstopa, je pa pomembna njena usoda. Tudi za to, ker je bila podarjena in bi s takšnimi donacijami lahko kulturno obogatili slovensko prestolnico, pa tudi druga mesta v Sloveniji. Toda izkazalo se je, da je država na darilo, ki ga je dobila, pozabila. Več na www.dnevnik.si.

Od Žal do Črnuč po Štajerski cesti

Potem ko je ustavno sodišče oktobra letos razveljavilo poimenovanje Titova cesta za novo vpadnico v prestolnici z argumentacijo, da tako poimenovanje simbolizira tudi povojni totalitarni komunistični režim, ki so ga zaznamovale obsežne in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ostaja v zraku vprašanje, kakšno bo novo ime zanjo. Del ceste med novim krožiščem pri Žalah in tomačevskim krožiščem za zdaj ostaja brez imena. Nov predlog se bo na mizi občinskega sveta znašel najverjetneje spomladi. Več na www.dnevnik.si.

Ulični umetniki, izvolite!

Grafitiranje je ponekod v prestolnici odslej dovoljeno. Občina je določila 13 lokacij, kjer se bodo ulični umetniki lahko izražali nekaznovano. Posamezniki in skupine bodo torej lahko svobodno, nekaznovano izražali svojo umetniško ustvarjalnost na za to določenih lokacijah. Med njimi najdemo predvsem podhode in podvoze (podhod pod Celovško cesto pri Kinu Šiška, podvoza pod železniško progo na Drenikovi in Kajuhovi cesti, podhod pred šentviškim predorom, podvoz pod železniško progo na Erjavčevi cesti in podhod pod železniško progo v Rožni dolini, pri križišču Ceste v Rožno dolino in Oražnove) ter različne zidove po mestu – na Dolgem mostu so to betonski stebri avtocestnega mostu na končni postaji šestice, v centru betonski zid ob pločniku na Trnovskem pristanu, transformatorska postaja in zid ob parkirišču osnovne šole Trnovo, notranji zidovi ob košarkarskem igrišču v Metelkovi mestu ter notranji zidovi kompleksa tovarne Rog. Navijaškemu grafitiranju so na strelišču na Dolenjski cesti namenjene zunanje betonske stene, ki gledajo na parkirišče. Več na www.delo.si.

V dveh letih za čiščenje grafitov 37.000 evrov

Grafitarji so ta teden v prestolnici dobili 13 javnih površin, na katerih jim ljubljanska mestna občina dovoli pisanje in risanje. In sicer gre za različne lokacije v središču mesta, v Šiški, na Viču in v Rožni dolini, za Bežigradom in v Mostah. Za uveljavitev prostorov, kjer grafitiranje ne bo preganjano, se je mestna občina odločila zato, ker po eni strani želi zmanjšati grafitiranje po fasadah in javnih prostorih, po drugi strani pa želi umetnikom omogočiti prostor, kjer lahko skozi grafite izkažejo svojo umetniško ustvarjalnost, pri tem pa ne uničujejo tuje lastnine. Več na www.dnevnik.si.

Naivni stanovalci žrtve kranjske mestne oblasti

Ena prvih žrtev globalizacije je bilo veliko kranjsko podjetje Tekstilindus. Po propadu tekstilne tovarne naj bi na tem območju Kranja ob reki Savi dobili poslovno-obrtno cono. Toda ena sama poteza je povzročila splošno nezadovoljstvo vseh. Tekstilindus je zapadel v krizo pred dvajsetimi leti, stečaj pa še ni končan. Kasneje so del velikega območja kupili Italijani, a na koncu zaprli še zadnji ostanek te industrije. “So pa očitno dosegli pri takratni oblasti Mohorja Bogataja zanimivo spremembo prostorskih aktov, ki je šla dokaj mimo javnosti. Italijani so namreč želeli zgraditi dva stanovanjska bloka in zato je bilo treba spremeniti prostorske akte, čeprav je celoten kompleks bil prej namenjen industriji in obrti. Ta poteza je povzročila kaos,” nam pripoveduje eden od obrtnikov, ki so slepo verjeli mestni oblasti, da bo to območje postalo kranjska obrtna in poslovna cona. Več na www.dnevnik.si.

Zaradi akcije Vsi na avtobus potnikov zdaj dvakrat več

Medtem ko se drugod po Gorenjskem število potnikov na mestnih avtobusih zmanjšuje oziroma stagnira, se je na škofjeloških avtobusih v pol leta podvojilo. Predvsem po zaslugi akcije Vsi na avtobus. Akcijo je v okviru projekta Loško je Ekološko škofjeloška občina skupaj z direkcijo za ceste in Alpetourom začela aprila. Takrat so mestni avtobusi od Podlubnika do Lipice začeli voziti bolj redno, vsakih 15 minut, vozni red avtobusov pa so uskladili z voznim redom vlakov. Občina je za prijaznejši mestni potniški promet v proračunu zagotovila 75.000 evrov. Cena enosmerne vozovnice se je z 90 centov pocenila na pol evra, poleg tega pa so prepolovili ceno družinske mesečne vozovnice, ki stane 15 evrov. Več na www.delo.si.

Že drugi sporni najem prek istega posrednika

Čeprav je novomeški župan govoril drugače, bo okoli 300.000 evrov za prenovo stavbe za razvojno-izobraževalni center le plačala občina. Selitev in najem novih prostorov za novomeški razvojno-izobraževalni center je razburila tudi opozicijske svetnike, saj menijo, da gre za negospodaren najem. Skrbita jih predvsem najemna pogodba, ki jo je Mestna občina Novo mesto sklenila s podjetjem Protekt Dolenjska, ter visok znesek mesečne najemnine. Več na www.dnevnik.si.

Brežicam se v prihodnosti obeta rečno pristanišče

Posavje bo po uresničitvi tekočih ter šele načrtovanih razvojnih projektov močno spremenilo sedanjo podobo. Nekaj je k temu že prispevala gradnja avtocestnega odseka do meje s Hrvaško, še bolj pa bo v naravo poseglo dokončanje verige spodnjesavskih hidroelektrarn, ki se bo predvidoma leta 2017 ustavila tako rekoč na sami meji z našo jugovzhodno sosedo. V okviru lani sprejete podonavske strategije Slovenija in Hrvaška v sklopu pobude Krško-Zagreb načrtujeta skupno urejanje porečij Save in Sotle, ki državi ne bi povezala le v tehničnem smislu, temveč bi prispevala tudi k skupnemu razvoju na področju prometa, turizma, rekreacije in kulture. Več na www.dnevnik.si.

Pri pripravah na univerzijado kršeno dobro poslovanje

Partnerske občine Maribor, Ruše in Zreče so pri pripravah na zimsko univerzijado kršile obveznost dobrega poslovanja, je sklep računskega sodišča v porevizijskem poročilu. V njem sodišče ugotavlja, da občine po končani reviziji niso zadovoljivo izkazale ukrepov za odpravo nesmotrnosti. Več na www.delo.si.

Programski direktor EPK Mitja Čander je napovedal možnost odstopa

Programski direktor zavoda Maribor 2012 Mitja Čander je danes napovedal, da bo odstopil, če občine ne bodo zagotovile obljubljenega denarja za projekt Evropska prestolnica kulture (EPK). Čeprav je do začetka projekta le mesec dni, občine še niso nakazale vsega denarja niti za letos. Več na www.dnevnik.si.

Ultimat mariborski občini postavil tudi svet zavoda EPK

Po programskem direktorju EPK Mitji Čandru je ultimat občinam, še posebej občini Maribor, danes postavil tudi svet zavoda Maribor 2012, saj le-te niso izpolnile svojih finančnih obveznosti za letošnje leto. Če mariborska občina ne bo plačala svojega dolga do zavoda v višini 1,8 milijona evrov, bo odstopil tudi predsednik sveta zavoda Oto Luthar. Več na www.dnevnik.si.

Evropska prestolnica katastrof

Evropska prestolnica kulture Maribor 2012 (EPK) je najprestižnejši kulturno-umetniški dogodek v zgodovini Slovenije. Namesto da bi smeli biti nanj ponosni, se vse bolj izrojeva v nacionalno sramoto. Mesec dni pred uradnim začetkom tega evropskega prestolovanja se programsko-finančni koncept seseda vase podobno klavrno, kot so se poprej sfižili vsi nujni infrastrukturni projekti EPK – nova Umetnostna galerija Maribor, Mariborska knjižnica, center Pekarna. Več na www.dnevnik.si.

Info točka Maribor 2012

V nekdanjem Razstavnem salonu Rotovž na Trgu Leona Štuklja so začeli postavljati začasni montažni objekt, kjer bo v okviru projekta Evropska prestolnica kulture delovala Info točka Maribor 2012. Tam bodo lahko domači in tuji obiskovalci dobili vse potrebne informacije o programu EPK, kupili vstopnice za prireditve in spominke, v njej pa bo deloval tudi klicni center, kjer bodo informatorji na voljo širši javnosti tudi po telefonu in elektronski pošti.

Izvajalca izbirajo že dva meseca in pol

Prvovrstni, več kot pol tisočletja stari kulturni spomenik, v katerem je Pokrajinski muzej Maribor, je tik pred pričetkom zadnje faze obnove že od decembra 2009. V prvi in drugi fazi se je zapletalo pri strokovno spornih posegih in financiranju. Po spodrsljajih z javnimi razpisi, spremembah dokumentacije, tož(arj)enjih vpletenih je začetek del na vzhodni strani stavbe napovedan še ta mesec. Se bo vendarle premaknilo ali bo tudi ta projekt še ena žalostna (pro)padla točka evropske prestolnice kulture (EPK)? Več na www.vecer.com.

Božični sejem v evropski prestolnici katastrofe

Ali suha roba in krofi iz tovornjakov v prazničnem času spadajo na najpomembnejši mestni trg? Čeprav so tradicionalno ponudbo izpred mestne hiše preselili na ploščad za avtobusno postajo na Glavnem trgu, si mnogi božični sejem predstavljajo drugače. Lani je “predbožično idilo” dopolnil še kovinski stožec v obliki rakete, ki je nadomestil novoletno jelko. Več na www.vecer.com.

Adijo, avto

Kako izboljšati kulturo prometa, ga narediti prijaznejšega, predvsem pa, kako ga urediti, da bo sledil cilju izboljšanja mesta kot bivalnega prostora, je le nekaj vprašanj, s katerimi se številni strokovnjaki v mestu ukvarjajo vse bolj intenzivno. Eden od ukrepov za zagotovitev omenjenega cilja je načrtovana ekološka cona – pilotno bo uvedena prihodnje leto -, ki pa bo verjetno razburila marsikaterega občana, pa čeprav je treba tokrat načrtovalcem priznati, da se problema lotevajo racionalno, celovito… Več na www.vecer.com.

Krožišči bosta še nekaj časa plastični

Še pred meseci smo napovedali, da bo trajno krožišče na Titovi cesti v Mariboru zgrajeno do konca tega leta, a zdaj je že jasno, da ne bo. V proračunu Mestne občine Maribor namreč za to ni denarja. Iz občinske službe za odnose z javnostmi so sporočili, da se je tovrstna postavitev v štirikrakem križišču pokazala za zelo sprejemljivo in nujno rešitev, predvsem z vidika vodenja prometnih tokov, zagotavljanja večje prometne pretočnosti in s tem tudi prometne varnosti. Več na www.vecer.com.

Osvetlitev vpliva tudi na počutje

Mestna občina Maribor za javno razsvetljavo (stroški električne energije in investicijskega vzdrževanja) porabi kar 1,5 milijona evrov letno, raziskave pa kažejo, da bi lahko z investicijo, vredno od 9 do 10 milijonov evrov, prihranili od 80 do 90 odstotkov tega denarja, pri čemer bi se vložek samo s prihranki vrnil že v desetih letih. Racionalizacije ne zahteva le osiromašena občinska blagajna, ampak tudi več zakonskih zavez, predvsem Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Več na www.vecer.com.

Vojna zaradi občinskih njiv na robu Celja

Občina hoče prodati zemljišči v Medlogu s površino 13.000 kvadratnih metrov. Čeprav v občinskem prostorskem načrtu ni predvidena sprememba njune namembnosti v stavbno zemljišče, bo mogoče pozneje za spremembo zaprositi. Komu se bo bolj splačala prodaja – občini ali kupcu? Več na www.delo.si.

V Spodnji Savinjski dolini proti gradnji suhih zadrževalnikov

“V Spodnji Savinjski dolini bi s predvideno gradnjo suhih zadrževalnikov uničili vsa rodovitna polja in številna hmeljišča. Naselja Levec, Petrovče in Drešinjo vas bi potopili. Enkrat so nas že peljali žejne čez vodo, vnovič nas ne bodo. Ko so namreč pred leti tu zgradili obvoznico, so strokovnjaki zagotavljali, da poplav ne bomo imeli, pa nam je vse zalilo prvič, ko je močneje deževalo,” je jezen kmet Anton Javornik iz Levca, ki pa še zdaleč ni osamljen. Več na www.dnevnik.si.

Slovenj Gradec: županove igre z zemljiščem za terme

Slovenjgraški župan in skorajšnji poslanec Matjaž Zanoškar ter direktorica občinske uprave Lidija Požgan sta kupila parcele v območju termalnega kompleksa, ki naj bi ga gradila občina, s spremembami namembnosti pa je njihova vrednost poskočila v nebo, poroča Večer. Zanoškar trdi, da jih je kupil pred tem, a lastništvo je svetnikom prikrival. Več na www.delo.si.

Selitev glasbene šole v palačo Trevisini

Če bodo držali prvi dogovori, potem bo Občina Piran kupila palačo Trevisini od Adriatic Slovenice tako, da jo bo zamenjala za dve zazidljivi parceli v Portorožu. Palača bo postala mestni kulturni center, v katerem bo največ prostora namenjenega glasbeni šoli Piran. Več na www.delo.si.

 

Za Idrijo slovo od naziva Alpsko mesto in vstop v projekt Alpstar

Idrija, ki je ob kulturnem prazniku na prireditvi Življenje je film uradno sprejela naziv Alpsko mesto 2011, se v teh dneh od naziva poslavlja. Bogatejša je za številne prireditve, izkušnje in razvojno trajnostno naravnane projekte. Pred njo je težji del njihovega uresničevanja. Idrija je po alpskem letu bogatejša za inovativno strategijo trajnostnega razvoja, lokalno energetski koncept (LEK) in veliko število odlokov, ki naj bi ju pospremili v življenje. Usmeritev LEK v nizkoogljično občino z zamenjavo prevladujoče fosilne energije z domačo lesno biomaso, je v sodelovanju z dosedanjimi alpskimi mesti in njihovim društvom privedla v partnerski projekt z Interregom Alpstar. Več na www.primorske.si.

 

Še vedno pa čakajo na kolesarsko pot

Kolesarski klub Sloga, ki so ga ustanovili pred 110 leti, je med Idrijčane davno ukoreninil ljubezen do poganjanja pedal. Privrženci najbolj priljubljene rekreacije v občini pa ob jubileju še ne bodo dočakali dolgo obetane kolesarske poti skozi Idrijo do Spodnje Idrije. Pri njeni ureditvi se je več let zatikalo zaradi pridobivanja soglasij lastnikov zemljišč in okoljevarstvenih dovoljenj. Naposled so se v občini z DRSC dogovorili, da jo bodo uredili skupaj. Projekti, kot zagotavlja župan Bojan Sever, so v pripravi. Kdaj bodo uresničeni, pa si ne upa napovedati nihče. Več na www.primorske.si.

Krajani Sečovelj so po zadnji anketi naklonjeni igrišču za golf

Krajevna skupnost je prek ankete med krajani Sečovelj preverjala, ali so naklonjeni golf igrišču v dolini in gradnji doma ostarelih na Košti. Golf igrišču pritrjuje tri petine krajanov, domu za starejše pa skoraj vsi. Več na www.primorske.si.

Končno urejena parkirna mesta

Občina Postojna je pred kratkim uredila vzdolžno parkirišče ob kostanjevem drevoredu na Kolodvorski cesti pri železniški postaji. Tako lahko odslej občani svoje avtomobile varno parkirajo na 30 parkirnih mestih, ki so jih sicer uporabljali že prej, vendar prostor zanje ni bil primerno označen. Več na www.primorske.si.

Občina je postavila nov most čez Branico

V KS Branik so se včeraj veselili odprtja novega mosta čez hudournik Branica pred Spodnjo Branico. Betonski most zagotavlja varnejši promet in bo po napovedih kljuboval tudi deročim naraslim vodam hudournika. Domačini so nove pridobitve veseli predvsem zaradi večje prometne varnosti. Kot je včeraj povedal predsednik Krajevne skupnosti Branik Miran Vidmar, je bil stari most že dotrajan, njegova konstrukcija pa ni več zagotavljala varnega prometa. Še posebej po povodnjih v zadnjem obdobju, saj je hudourniška voda spodjedla njegove temelje. Več na www.primorske.si.

Razvrščeno: Mesta z največjo kakovostjo življenja

Svetovalna in raziskovalna agencija Mercer, eno najpomembnejših tovrstnih podjetij na svetu, se je tudi letos lotila raziskave kvalitete življenja v mestih po svetu. Dunaj je mesto, kjer se živi najbolj kakovostno na svetu, v nasprotju z Bagdadom, ki je v tej kategoriji zasedel zadnje, 221. mesto. Največje in, kot pravijo nekateri, edino pravo avstrijsko mesto je na lestvici najbolj varnih mest na svetu na visokem petem mestu, visoko pa je tudi po svojih cenah, UBS ga v tej kategoriji uvršča na 11. mesto. Prestolnica Avstrije ima okoli 1,7 milijona prebivalcev in se tudi sicer v vseh kazalcih uvršča med najboljša mesta na svetu. Več na www.dnevnik.si.

V Amsterdamu spodbujajo uporabo koles in električnih avtomobilov

Po Amsterdamu vozi vedno več električnih avtomobilov in do leta 2040 naj bi tisti na bencin povsem izginili. Mestne oblasti sicer že 40 let spodbujajo vožnjo s kolesom, ki je zlasti v tem mestu veliko hitrejše prevozno sredstvo kot avtomobil. Številne ulice in mostovi so za avtomobile zaprti ali vsaj enosmerni, za uro parkirnine je treba plačati 5 evrov, številne kolesarske steze pa so vzorno urejene. V zadnjem času so mestne oblasti začele spodbujati tudi vožnjo z električnimi avtomobili. Do marca 2012, ko bodo v mestu uredili že 350 polnilnic baterij, lastnikom električnih avtomobilov ni treba plačati ne parkirnine ne polnjenja. In kdor si kupi električni avtomobil, takoj dobi zanj stalen parkirni prostor, čeprav je treba sicer nanj čakati več let. Več na www.dnevnik.si.

Prenova fasad, zadaj revščina

Londonski župan in znani ekscentrik Boris Johnson je izjavil, da upa, da bodo tudi najvišji športni funkcionarji med olimpijskimi igrami v britanskem glavnem mestu prihodnje leto uporabljali javni prevoz in tako z malo in veliko gesto hkrati omogočili že tako ali tako komaj pretočnemu prometu, da se ne zruši pod preveliko težo. Johnson tudi načrtuje, da bi kot župan ukazal zapreti nekaj linij, namenjenih eksluzivnemu prevozu udeležencev olimpijskih iger, saj je prepričan, da bi lahko prišlo do prometnih zastojev izjemnih razsežnosti in bi to lahko tako neprijetno vznemirilo prebivalce Londona in tudi poslovno skupnost, da bi jo med igrami popihali iz mesta. Več na www.delo.si.

Kako v Singapurju nadzirajo in služijo s prometom

Singapur želi s številnimi ukrepi obdržati poceni in učinkovit javni prevoz, omejiti število avtomobilov, odpraviti zastoje in izboljšati kakovost zraka. Zaradi svoje majhnosti je primeren za električne avtomobile, ugotavlja vodja tamkajšnjega nanotehnološkega laboratorija v družbi ProChem Solutions Mirjana Küzma. Vseeno se država polno razvija tudi v naftni industriji, od učinkovite rabe energije pa so po njenem mnenju še daleč.  Zaradi čedalje višjega standarda Singapurja je na cestah vse več avtomobilov, promet pa omejujejo s cestninami in posebnimi davki, pojasnjuje Küzmova. Vsi lastniki avtomobila poleg registracije in zavarovanja plačajo dovoljenje za uporabo (COE – Certificate of Entitlement), ki v letu dni stane toliko kot avto, cena pa raste vsak mesec, zdaj je že okoli 40 tisoč evrov, še pravi sogovornica. Več na www.finance.si.

Električni neo skriva svojo baterijo

Španska znamka BH je pripravila serijo koles, ki elegantno skrivajo, da jim pomaga elektrika. Ko na hitro pogledate kolo z imenom BH neo cross, se sploh ne zdi podobno doslej znanim modelom na električni pogon. Je namreč nepričakovano elegantno in skoraj skriva nekaj zanimivih rešitev, zaradi katerih se je na letošnji jesenski razstavi Eurobike znašlo med nagrajenimi izdelki. Več na www.delo.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri