Družba Hit namerava v sodelovanju s partnerji do leta 2019 na eni od šestih lokacij med Kobaridom in Koprom v bližini meje z Italijo zgraditi turistični kompleks, kakršnega v Evropi še ni. “Zasnovali smo najbolj vznemirljiv turistični kompleks v Evropi,” je prepričan Paul Steelman iz ameriške družbe Steelman Partners, ki je pripravila idejno zasnovo za novi Hitov turistični kompleks. Steelman ocenjuje, da je svet že utrujen od igralništva in da so integrirani turistični kompleksi alternativa. Več na www.primorske.si.
Popovič povabil Španca in dvignil arhitekte na noge
Medtem ko iz pisarn koprske občinske uprave kar vrejo na plan idejne rešitve, ki jih župan Boris Popovič naroča pri različnih mednarodno uveljavljenih arhitekturnih birojih, pa v arhitekturni zbornici Slovenije opozarjajo, da si v občini kaj takega pravzaprav ne smejo privoščiti. Več na www.primorske.si.
Koprsko vodno cisterno lahko zrušijo
Koprčani upajo, da bodo investitorji lahko nadaljevali z urejanjem Muzejskega trga, ki je že tri leta razkopan zaradi spora o vodni cisterni. Upravno sodišče v Ljubljani je namreč zavrglo tožbo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) proti ministrstvu za kulturo. Koprčani so zaradi spora o cisterni in dolgotrajnem reševanju tega vprašanja spomladi zbirali podpise pod peticijo, ker je njihov Muzejski trg razkopan že skoraj tri leta. Več na www.primorske.si.
So prometni zakon pisali kolesarji?
Ves čas spreminjamo prometno zakonodajo. Najbolj opazne so vedno višje kazni, ob tem pa pojasnila, da je tako prav, da se s tem približujemo razviti Evropi, da s tem zmanjšujemo število žrtev na cestah… Nikdar ne povemo, da je mrtvih na cestah manj predvsem zaradi mnogo boljših avtomobilov in seveda vse večjega števila odličnih avtocest, mestnih obvoznic, bolj počasnih voznikov. Več na www.rtvslo.si.
Kaj pa, če bi bil javni prevoz v Ljubljani brezplačen?
Ljubljanski mestni svet je v ponedeljek kljub pozivom, naj še enkrat premisli, sprejel sklep o podražitvi vozovnic Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), ki bo začela veljati s 1. januarjem 2012. Sprejet je bil izključno z glasovi svetnikov z županove liste. Podražitev enkratne vozovnice z 80 centov na 1,2 evra je previsoka in bo imela negativen vpliv na priljubljenost javnega prevoza med meščani, ne glede na to, da so cene mesečnih vozovnic, razen splošne, ki se je malenkostno podražila, ostale enake. Čeprav cena ni edini dejavnik, ki vpliva na priljubljenost javnega prevoza, je zagotovo med pomembnimi. Zato je morda upravičeno vprašanje, kaj bi se zgodilo s priljubljenostjo javnega prevoza, če bi šli ukrepi v povsem drugo smer – če bi bil ta v Ljubljani brezplačen. Več na www.mladina.si.
»Največji problem naše zakonodaje je, da je bila že tolikokrat po delih spremenjena in dopolnjena, da je ni mogoče obvladati, pa tudi spoštovati jo je zelo težko. Nekatere situacije so kontradiktorne, nekateri členi v koliziji … Zakonodaja, ki jo imamo sedaj, je neuporabna.« Arhitektura in urbanizem sta družbeno preveč pomembna, da bi ju prepustili le politiki in kapitalu ali pa zgolj obema strokama. Pri razpravi o prostoru mora imeti besedo tudi prebivalstvo, državljani/citoyens, zainteresirana javnost. Nedavno je izšla posebna tematska številka arhitekturne revije ab (arhitektov bilten) Participacija, ki obravnava udeležbo prebivalcev oziroma uporabnikov pri načrtovanju prostora. Več na www.mladina.si.
Obnovljeni As kot izziv Knaflju in Južnemu trgu
Jutri bodo odprli prenovljeno gostilno As v Knafljevem prehodu – Kaj pa Čopova Devetka, Južni trg, Rio … ? »Popetov« As je zgled za to, da se, če se želi, lahko nekaj naredi, medtem ko je Čopova Devetka, petdeset metrov višje, zgled za to, kako se ne da in noče nič narediti. Kaj zdaj? Smo v istem mestu in v istem parku sredi Ljubljane, ki je v marsičem še neizrabljen, vsebinsko neizpolnjen, arhitekturno neuravnotežen, zastarel, ponekod domala gnil. Kdo vse to lahko, kdaj in s katerimi investitorji ter ustreznim programom spremeni in uredi? Več na www.delo.si.
Sklad bi s partnerjem zgradil 60 oskrbovanih stanovanj
Na zelenici v neposredni bližini Doma starejših občanov Ljubljana Šiška namerava Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana zgraditi dve stavbi s približno 60 oskrbovanimi stanovanji. Tega projekta se namerava sklad lotiti v javno-zasebnem partnerstvu, o čemer bodo na naslednji seji mestnega sveta odločali mestni svetniki. Direktorica sklada Jožka Hegler pričakuje, da bodo svetniki predlog akta o javno-zasebnem partnerstvu sprejeli in skladu tako omogočili, da v naslednjem letu izvede javni razpis za izbor zasebnega partnerja. Več na www.dnevnik.si.
Medgeneracijsko središče za boljšo starost
Na robu velikih demografskih sprememb, ki s seboj nosijo predvsem staranje prebivalstva in ogrožajo vzdržnost pokojninskega sistema, mnogi rešitev vidijo v medgeneracijskem sodelovanju, torej v povezovanju vseh generacij. Enako meni diplomant in raziskovalec na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Gašper Kociper, ki je zasnoval izvirno idejo, kako medgeneracijsko sodelovanje umestiti v urbani prostor in na enem mestu povezati programe, ki ne bodo izboljšali kakovosti življenja zgolj starejših ljudi, temveč vseh generacij. Več na www.dnevnik.si.
V Ljubljani odprli Hišo sanjajočih knjig
Nova knjigarna Založbe Sanje na Trubarjevi 29 v Ljubljani, Hiša sanjajočih knjig, je včeraj tudi uradno odprla svoja vrata. Direktor založbe Rok Zavrtanik je povedal, da so se v prostore nekdanje Vrvarne preselili po nagovoru lastnikov stavbe. Lokacija je dostopnejša, multikulturna in bo predstavljala tudi družabni prostor. Knjigarna je s približno 100 kvadratnimi metri malo večja od nekdanje na Tavčarjevi ulici v Ljubljani. Prostor pred knjigarno pa bo lahko oživel v poletnem času, je še dejal Zavrtanik. Več na www.dnevnik.si.
V nekdanjem butiku zdaj Oblačilnica dela: Rabljena in predelana oblačila
V prostoru na Poljanski 11, kjer je bil nekoč eden prvih butikov modnih oblačil v prestolnici, je včeraj vrata odprla trgovina z rabljenimi in predelanimi oblačili Oblačilnica dela. Prodajalna je nastala v okviru projekta Tovarna dela Tekstil, ki se zavzema za zbiranje, obdelavo, preoblikovanje in prodajo rabljenega tekstila. Več na www.dnevnik.si.
Mestni del Kavarne Rog na javni dražbi po napovedih kupila Meri Tošić
Mestni poslovni prostor v spomeniško zaščiteni Wratschevi hiši na Petkovškovem nabrežju 67, ki je hkrati del Kavarne Rog, je na javni dražbi na Magistratu kot edina interesentka kupila Meri Tošić oziroma podjetje Fundator. Žena glavnega osumljenca v aferi Balkanski bojevnik Dragana Tošića je za 48,65 kvadratnega metra velik prostor potrdila izklicno ceno 121.625 evrov. Pogodbo o nakupu mora z občino skleniti v petnajstih dneh, plačati pa mora še davek na promet nepremičnin in vse stroške notarja ter vknjižbe v zemljiško knjigo. Več na www.delo.si.
Zaradi zemljiške knjige ob tisoče evrov
Vpis v zemljiško knjigo, ki bi moral biti za večino občanov rutinsko opravilo, se je za stanovalce Kebetove ulice raztegnil v večletno tožarjenje in hudo nezadovoljstvo nad delom okrajnega sodišča v Ljubljani. V zgodbo se je vpletel tudi podjetnik, ki je stanovalcem sprva ponudil pomoč, zdaj pa jih toži. Sedem let od prvih zapletov je za prebivalci Kebetove že več kot dvajset sodnih obravnav (zaradi tožb so bili doslej tudi ob približno 9000 evrov), veliko časa in potrpljenja. Več na www.delo.si.
Stanovalci prepričani, da je sodišče kršilo zakon
Da občanom po več kot dvajsetih sodnih obravnavah na temo vpisovanja zemljiške lastnine, ki so se zvrstile v preteklih letih, počasi zmanjkuje zagona, je verjetno razumljivo. Zgodba se je začela še v prejšnjem tisočletju, leta 1998, ko je, kot pojasnjujejo stanovalci in lastniki stanovanj na Kebetovi, k njim pristopil moški in se predstavil kot Andrej Perdan, lastnik podjetja Ataurus. Ponudil je, da v zameno za manjše plačilo zanje opravi vpis v zemljiško knjigo. Več na www.delo.si.
Posodabljanje železniške proge od Ortneka do Kočevja se bo nadaljevalo
Župani občin ob razvojni osi 3a (od Škofljice do Petrine), ki budno spremljajo, kaj se dogaja z umestitvijo trase za dolgo pričakovano obvoznico mimo Škofljice, so včeraj poudarili, da ne bodo pristali na nobeno drugo varianto, kot na tisto čez Ljubljansko barje. Več na www.dnevnik.si.
Kje je še loška severna obvoznica?
Gradnja poljanske obvoznice na ključnem delu v predoru Stenj, ki bo po desetletjih prizadevanj, upanj in pričakovanj Ločanov le razbremenila hud promet skozi staro mestno jedro, stoji. Razlog so težave Primorja. Pisali smo že, da je država sila potrpežljiva in bo do konca januarja počakala, da jih razrešijo in tako morda le dokončajo začeto. V tem času pa se Škofjeločani že pripravljajo na gradnjo druge, severne obvoznice. Trasa je izbrana, ljudje so imeli kar nekaj pripomb in pomislekov, dejstvo pa je, da bo preteklo še veliko Sore, preden jo bodo zares začeli graditi. Glede na slabo izkušnjo Ločanov s poljansko obvoznico pretiranega optimizma seveda ni. Več na www.dnevnik.si.
Za prenovo Kieselsteina tretjino več
Končna vrednost obnove Kieselsteina in ureditve Lovskega dvorca, dvorišča, vrta ter mestnega obzidja je 8,77 milijona evrov, kar je 2,21 milijona evrov ali tretjina več, kot je občina načrtovala. Oprema jo bo stala še 1,4 milijona evrov, poleg tega se je prenova zavlekla za dve leti. Podražitev je po pojasnilih kranjske občinske uprave posledica dodatnih del pri prenovi Lovskega dvorca in obzidja ter sanacije zgornjega dela brežine. Več na www.delo.si.
Obnovljenemu gradu Kieselstein bo treba vdihniti še dušo
Gorenjska prestolnica je kljub hudim mukam in težavam, podražitvam in zavlačevanjem z gradbenimi deli le dobila kulturni in prireditveni prostor, na katerega so Kranjčani in ne nazadnje Gorenjci lahko upravičeno ponosni. Objekt naj bi skupaj z urejenimi vrtnimi površinami služil kot razgledišče in prizorišče za predstave in kulturne dogodke. Več na www.dnevnik.si.
Pri UGM in Mariborski knjižnici se še nič ne premika
Čeprav je konec oktobra kazalo, da se je gradnja novih stavb Umetnostne galerije Maribor (UGM) in osrednje enote Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu le premaknila z mrtve točke, se gradnja še ni začela. Pri prvi čakajo na denar od države, pri drugi pa se rešujejo pritožbe na izdano gradbeno dovoljenje. Temeljni kamen za novo UGM, ki bo skupaj s kulturnim središčem Maks stala ob Ruški cesti, so položili 25. oktobra in takrat napovedali, da bodo začeli graditi stavbo dva tedna kasneje. A gradbena jama danes še vedno samuje. Na mariborski občini pojasnjujejo, da morajo pred začetkom gradnje pridobiti evropska sredstva, ki jim jih je v ta namen obljubila država. Več na www.dnevnik.si.
Plinovod bi občina po novem oddala
Po dveh propadlih razpisih so v mariborski mestni upravi opustili načrte o prodaji mestnega plinovodnega omrežja. Kot smo izvedeli, se občinsko vodstvo z dvema glavnima tukajšnjima »igralcema« na področju energetike, Plinarno Maribor in Energetiko Maribor, pogaja o dolgoročni oddaji plinovodnega omrežja. Novi najemnik bo predvidoma plačal najemnino za nekaj let vnaprej, s čimer bi mariborska občina prišla do prepotrebnega denarja za izvedbo naložb za Evropsko prestolnico kulture (EPK) in zimsko univerzijado. Več na www.delo.si.
Ograja na Titovem mostu je še naprej nevarna
Dobro leto je minilo, odkar je ljubljanski Gradbeni inštitut ZRMK po naročilu Nigrada pregledal vse mostove v Mariboru in pri tem med drugim ugotovil, da je ograja na vzhodni strani Titovega mostu zaradi rje dotrajana in potrebna popravila oziroma zamenjave, na kar so nas sicer opozorili tudi že bralci. Ko smo maja na to opozorili mariborsko občino, so nam odgovorili, da gre le za manjšo poškodbo in jo bo Nigrad odpravil v okviru rednega vzdrževanja, a se to vse do danes ni zgodilo. Več na www.vecer.com.
Posvet o upravljanju in urejanju voda
Včeraj je bilo v Mariboru srečanje strokovnjakov vodnogospodarskih, projektantskih, raziskovalnih in načrtovalskih organizacij, javnih in upravnih služb, vseh, ki se kakorkoli ukvarjajo z upravljanjem, urejanjem in varovanjem voda. Na že 22. Mišičevem vodarskem dnevu, ki sta ga pripravila Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj in Vodnogospodarski Biro Maribor v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje ministrstva za okolje in prostor, je bilo predstavljenih 42 strokovnih sestavkov. Več na www.vecer.com.
Še pred kratkim je veljalo, da Maribor ne potrebuje kinoteke, saj menda ne premore dovolj cinefilskega občinstva. Udarniki, zbrani v Zavodu Udarnik, ki so entuziastično obnovili staro mestno kino-dvorano, so takšne teze demantirali – občinstva je dovolj in je celo tako vztrajno, da je pripravljeno filmske projekcije spremljati v plašču. V kinu so bili celo zaviti v odeje … Udarnik je bil namreč zaradi finančnih težav še pred nekaj dnevi brez ogrevanja. Tako Zavod Maribor 2012 kot Mestna občina Maribor praviloma kasnita z dotacijami, kar je bil vzrok, da jim je zaradi neplačanih računov mestna plinarna začasno odklopila kurjavo. Več na www.delo.si.
Država le zagotovila denar za sanacijo ceste
Za sanacijo ceste Ajdovščina–Col, ki jo vsak dan uporablja približno 1500 ljudi, je vlada vendarle zagotovila denar. Pred letom dni je prometnico poškodoval zemeljski plaz Znosence, promet po njej je potekal izmenično enosmerno. »Pogodba z izvajalcem sanacije na omenjeni regionalni cesti je podpisana, kar pomeni, da bo ministrstvo za finance zagotovilo 1,5 milijona evrov,« je včeraj povedal Igor Benko, poveljnik ajdovske civilne zaščite. Več na www.delo.si.
Čez noč ostali brez javnega prevoza
Letošnjega avgusta so prebivalci doline Zala med Godovičem in Idrijo čez noč ostali brez javnega prevoza. Direkcija RS za ceste jim je namreč ukinila štiri avtobusna postajališča, ki niso izpolnjevala minimalnih varnostnih kriterijev, vse dotlej pa so jih domačini uporabljali več kot osemdeset let. Jeznim domačinom, ki so napovedovali celo zaporo ceste, je generalni direktor direktorata za promet Bojan Žlender kmalu zatem obljubil, da je mogoče težavo rešiti v treh mesecih. A tudi danes zjutraj so starši dijakov iz doline tako kot vsak dan tega šolskega leta svoje otroke v šolo odpeljali sami. Tudi starejši in bolni ostajajo odvisni od pomoči drugih. Občina Idrija za to krivi direkcijo, na direkciji pa občinsko izmikanje odgovornosti pripisujejo predvolilnemu času. Več na www.dnevnik.si.
Za obnovo dvorca Lanthieri v tretje izbrali Stavbenik
Potem ko je Občina Vipava za prenovo osrednjega dela Lanthierijeve graščine dvakrat izbrala družbo Strabag AG in si prislužila dve reviziji, je v tretje izbrala koprski Stavbenik. Tokrat je šlo brez pritožb, pogodbo bodo podpisali v prihodnjih dneh. Več na www.primorske.si.
Pročelje kulturnega doma v Desklah bo dobilo nov videz, ob vhodu v dom naj ne bi bilo več lokala, pač pa verjetno knjižnica s čitalnico. Videz pročelja kulturnega doma je skazil gostinski lokal, potem ko je najemnik zasteklil teraso pred domom. V notranjosti pa sta se poškodovali freski. Najemnik naj bi to popravil, a je gostišče prej zamrlo. Kulturni dom nameravajo obnoviti tako, da bodo odstranili zasteklitev, zgradili stopnice in zamenjali nadstrešek. Več na www.primorske.si.
Domačini iz zaselka Kozja Para v KS Dobravlje so se pred dnevi kljub slabemu vremenu veselili ob odprtju prenovljenega odseka ceste do zaselka in novega asfalta v zaselku. Približno 200 metrov dolg odsek od križišča do vasice je bil precej dotrajan in že nevaren, v Kozji Pari pa asfalta sploh ni bilo. Naložba je stala okrog 40.000 evrov, ki so jih zagotovili iz blagajn KS in občine. Več na www.primorske.si.
Boljši časi za “hišo strahov” v Cerknem
Preureditev nekdanjega dijaškega doma v center šolskih in obšolskih dejavnosti je bila pred 15 leti prva ideja občine za oživitev samevajoče stavbe sredi Cerknega. Na plodna tla naj bi ideja padla prihodnje leto. Občina že ima gradbeno dovoljenje in se bo potegovala za denar regionalnega sklada. Več na www.primorske.si.
V službo z električnim kolesom?
Bi se peljali v službo z električnim kolesom? Bi poganjali pedala, če kolesarjenje ne bi bilo naporno in bi v službo prispeli sveži, nič prepoteni? V skupini Mathitech so prepričani, da se bo marsikdo odločil za to – zaradi ekološke zavesti, prihranka pri gorivu in lažjega parkiranja. Več na www.primorske.si.
Bo do bolnišnice vozila “trola”?
Bolniki in obiskovalci v Splošni bolnišnici Izola (SBI), pa tudi dijaki in študenti zdravstvenih šol vedno pogosteje tarnajo zaradi pomanjkljivosti javnega prevoza do bolnišnice. Tisti, ki se tja pripeljejo z avtomobili, se hudujejo zaradi pomanjkanja parkirnih mest, hkrati pa jih skrbi napoved, da bodo za parkiranje ob SBI morali plačati. Več na www.primorske.si.
S prižigom lučk in prihodom Miklavža se v središču Nove Gorice danes popoldne začenja božično-novoletni sejem s številnimi prazničnimi dogodki. Organizator, Goran Nemeciz družbe Ma.Go.Ma, pojasnjuje, da so izbirali izvajalce, ki pritegnejo čim širši krog poslušalcev. Več na www.primorske.si.
Nekaj čez 200 sobam v hotelih Term Čatež v Kopru in Žusterni se bo v prihodnje pridružilo še 130 sob v nastajajočem poslovno-bazenskem in hotelskem kompleksu sredi Bonifike. Kot napoveduje lastnik tamkaj nedokončanega hotelskega dela in prvi mož Grafista Ante Guberac, bodo lahko prvi gostje v novem hotelu kategorije štirih zvezdic prvič prenočili na Silvestrovo prihodnje leto. Več na www.primorske.si.
V občini Komen mladi ne dobijo strehe nad glavo
Mladi v Komnu že več časa opozarjajo na pomanjkanje prostora zanje. V soboto zvečer so zato pripraviti dogodek, s katerim so glasneje opozorili na to težavo. Če njihove zahteve ne bodo izpolnjene, bodo brezdomci, kot so se imenovali, opozarjali čedalje glasneje. Več na www.primorske.si.