Zbornica: Politiki se ne zavedajo pomena urejenosti prostora
Politične stranke in liste v svojih predvolilnih programih urejanja prostora večinoma ne obravnavajo podrobno ali pa ga sploh ne, so ta teden sporočili iz Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Kot so poudarili, so zaskrbljeni, ker se politiki kljub nevarnosti nepopravljivosti zgrešenih odločitev ne zavedajo pomena urejenosti prostora. “Predvolilni programi obljubljajo odpravljanje administrativnih ovir, združevanje ministrstev, ukinitve nekaterih služb in skrajševanje postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vse te obljube brez podrobne razlage ostajajo zavajajoče in neprepričljive,” je zbornica zapisala v sporočilu za javnost. Več na www.dnevnik.si.
Brez presenečenj: mestni avtobusi z novim letom dražji
Mestni svetniki so potrdili 50-odstotno podražitev cene enkratne vozovnice vožnje z Ljubljanskim potniškim prometom. Prvotno predlaganega povišanja cene šolske mesečne vozovnice za tri evre sicer ne bo, cena bo ostala nespremenjena – 17 evrov. Medtem ko so zagovorniki podražitve oziroma uskladitve cen razlagali, da bo ukrep pripomogel k večjemu številu nakupa terminskih vozovnic ter s tem k manjši uporabi osebnih vozil, so nasprotniki predloga ostali neomajni, da omenjen ukrep zagotovo ne bo pripomogel k večji uporabi javnega prevoza. Več na www.delo.si.
LPP: Popustili zgolj pri šolski vozovnici
Pričakovano polemično je lista župana Zorana Jankovića v mestnem svetu izglasovala podražitev večine vozovnic Ljubljanskega potniškega prometa, ki bo začela veljati prihodnje leto. Najbolj, za okroglih 50 odstotkov, se bo podražila vrednostna vozovnica, ki bo po novem stala 1,2 evra, splošna mesečna vozovnica bo namesto 34 stala 37 evrov, za šolsko mesečno vozovnico pa je župan v zadnjem trenutku predlagal, naj ostane pri sedanjih 17 evrih, dokler se z državo ne dogovorijo o subvenciji, kar so mestni svetniki prav tako podprli. Več na www.dnevnik.si.
Odločno proti avtomobilskemu prometu
Na Mestni občini Ljubljana so si zastavili cilj, da do leta 2015 delež osebnega motornega prometa v mestu znižajo za skoraj 20 odstotkov, do leta 2020 pa še za dodatnih 40 odstotkov. Na prelomu desetletja bi tako dosegli tretjinsko porazdelitev deležev hoje in kolesarjenja, javnega potniškega prometa in osebnega motornega prometa. Prometna strategija predvideva širitev mreže parkirnih avtomatov, nadaljnje zapiranje mestnega središča in uvedbo taks za vstop v mesto. Več na www.dnevnik.si.
Prebivalci Evropske unije v povprečju več kot 80 odstotkov prevozov znotraj svoje države opravijo z avtomobilom. Na drugem mestu so povečini avtobusi, na tretjem pa železniški promet. Železnice prekašajo avtobuse v petih državah, in sicer v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in na Švedskem. Sicer delež prevozov, opravljenih z vlakom, v starih članicah EU v zadnjih 15 letih večinoma ostaja na isti ravni ali pa se povečuje zelo počasi, med novimi članicami pa je kar nekaj primerov drastičnega padca uporabe železnic (npr. Bolgarija, Romunija), kar gre pripisati zastareli infrastrukturi in pa večjemu številu avtomobilov, ki sledi gospodarski rasti. Več na www.mladina.si.
Trajnostni razvoj je brez dvoma ena od krilatic, ki jih radi uporabljajo mestni urbanisti in tudi župani, na področju prevoza pa pomeni predvsem preusmeritev od avta h kolesu, avtobusu in hoji. Eden od ukrepov, ki sodijo v ta okvir, je tudi množično postavljanje parkomatov in s tem odpravljanje zastonjskih parkirnih mest. Parkomati sodijo v rubriko »prepozno in premalo«. Več na www.delo.si.
Konflikti v prometu so odsev slabega stanja v družbi
Janez Bertoncelj je od decembra 2009 sodelavec projekta Civitas Elan v mestni občini, pred tem je deloval kot predsednik Ljubljanske kolesarske mreže. Meni, da je Ljubljana z uvedbo izposoje mestnega kolesa Bicike(lj) dosegla velik premik na področju kolesarske kulture in si želi, da bi do leta 2020 na cestah in ulicah glavnega mesta med vsemi udeleženci v prometu, kolesarjev bila ena tretjina. Več na www.delo.si.
Center za nadzor parkomatov bo občino stal 43.200 evrov
Vzdrževanje več kot štirideset parkomatov, ki stojijo na območju Viča in Bežigrada, bo Mestno občino Ljubljana (MOL) na mesec stalo nekaj manj kot 300 evrov, precej globlje pa bo treba seči v občinsko blagajno za zagon nadzornega centra. Ta strošek bo presegel 43.000 evrov. Več na www.delo.si.
Kot kaže, novica o zapiranju dostopa stanovalcem Kogojeve ulice in ulice Ob žici v Šiški do parkirnih prostorov, kjer so doslej puščali avtomobile, le ni plod potegavščine. Napovedane parkirne zapore namerava namestiti podjetje Avto Lap in parkiranje zaračunati. Več na www.delo.si.
Šiškarji s pravnimi sredstvi in podporo župana v dolgotrajno bitko za parkirne prostore
Stanovalci blokov Ob žici in Kogojeve ulice so še vedno pod vtisom neprijetnih dogodkov, s katerimi se soočajo zadnje tedne. Parkirišča, ki so jih dolga leta uporabljali popolnoma brezplačno in za katera so prepričani, da sodijo k funkcionalnim zemljiščem stanovanjskih blokov, je zasebno podjetje Avto Lap sklenilo oddajati v najem. Cena mesečnega najema z davkom na dodano vrednost znaša 90 evrov, parkirni prostori pa so na voljo vsem zainteresiranim, s tem da imajo bližnji stanovalci prednostno pravico, so pojasnili v Avto Lapu. Šiškarjem se takšna najemnina zdi previsoka. Več na www.dnevnik.si.
Zrak, trobila in neplačano delo
ARSO je zdaj objavil, da je onesnaženost zraka po slovenskih mestih alarmantna. In opozoril pljučne bolnike, otroke in bolnike z alergijami, naj se čim manj zadržujejo na prostem. Nacionalka je takoj nato v Odmevih gostila eksperta, kot sta profesorja Matej Ogrin in Marko Otorepec. Avtomobilski promet je glavni vir polucije, pri čemer mestna politika v Ljubljani ni storila praktično nič. Še več, dr. Ogrin je prinesel primerjavo, da v Murski Soboti poskušajo zmanjšati onesnaženja z znižanjem cen avtobusnega prometa, medtem ko so v Ljubljani sklenili za 50 odstotkov podražiti avtobusne vozovnice in gradijo garaže v samem mestnem središču, ki še dodatno privablja osebne avtomobiliste v mesto. Ob tem je navrgel, da je obstajala natančna skica koridorja, ki bi moral ostati nezazidan, da bi omogočal prevetritev prestolnice, vendar pa so ga veselo pozidavali. Več na www.mladina.si.
Pomemben korak k čistejši Ljubljanici
Mestna občina Ljubljana je z dokončanjem zadrževalnega bazena ob Kajuhovi ulici končala projekt 13,4 milijona evrov vredne nadgradnje hidravličnega delovanja kanalizacijskega sistema. Poleg treh zadrževalnih bazenov – druga dva sta na Stolpniški ulici in pred čistilno napravo v Zalogu – je Ljubljana dobila dva kanalizacijska zbiralnika, ki sta omogočila priključitev okoli sto novih gospodinjstev na kanalizacijski sistem. Sicer pa je eden ključnih razlogov za dokončanje projekta predvsem zmanjšanje preliva odpadnih voda v Ljubljanico, ki bodo namesto v reko nadzorovano in postopoma stekle v čistilno napravo. Kar bo deloma ublažilo tudi posledice poplav v mestu. Več na www.dnevnik.si.
Občina za odpravo škode poplav namenila skoraj pet milijonov evrov
Poplave, ki so prestolnico prizadele lani septembra, predstavljajo eno največjih naravnih nesreč, ki so se v Ljubljani zgodile v zadnjem času. Zato je Mestna občina Ljubljana po poplavah za svoje občanke in občane namenila skoraj 680.000 evrov za takojšnjo odpravo škode in pomoč neposredno oškodovanim ter nadaljnjih 712.000 tisoč evrov finančnih sredstev, ki jih bodo upravičenci lahko uporabili za povrnitev na premičnem premoženju, kamor sodijo pohištvo, gospodinjski stroji in aparati ter ogrevalna telesa. Več na www.dnevnik.si.
Stanovanjski sklad izmed treh izbral le ponudbo Giva
Za devet stanovanj v Jurčkovih vilah podpisali pogodbi za 1,4 milijona evrov, z Metrokrasom in Flooringom pa nobene. Na septembrski razpis ljubljanskega stanovanjskega sklada za nakup največ 15 novih dvosobnih stanovanj so se prijavili Givo Real, Metrokras Invest in Flooring. Po pogajanjih o končni ceni je sklad podpisal le pogodbo za devet stanovanj Giva. Več na www.delo.si.
Bodo v Jurčkovih vilah stanovanja za neprofitne najemnike ali koga drugega?
Ljubljanski stanovanjski sklad kupil devet dvosobnih stanovanj z atriji za 1,4 milijona evrov. Postavlja se vprašanje, ali bodo v teh devet stanovanj naselili najemnike neprofitnih stanovanj ali pa jih bodo namenili za kakšne zamenjave po izpraznitvah zasebnih objektov, predvidenih za rušenje ali preureditev v kaj drugega (denimo v umetniške ateljeje). Več na www.delo.si.
V ljubljanski soseski Polje II novih 183 neprofitnih stanovanj
V Ljubljani so tudi uradno odprli stanovanjsko sosesko Polje II, ki jo sestavlja šest blokov s 183 neprofitnimi stanovanji. V modernem naselju, za katerega sta ljubljanski in državni stanovanjski sklad skupaj prispevala 18 milijonov evrov, sta tudi vrtec in sončna elektrarna. Projekt so dokončali z večmesečno zamudo zaradi stečaja GPG. Dela je prevzelo več pogodbenih izvajalcev. Več na www.delo.si.
Kdo bo iz Kamnika prej v Ljubljani?
Z avtomobilom, skuterjem, avtobusom, vlakom ali na park&ride? Če želi Kamničan uloviti sestanek v središču Ljubljane ob osmih zjutraj, ne sme uporabiti avtobusnega prevoza. Najceneje bo, če uporabi vlak. Precej verjetno bi se razmerja med prevozi spremenila, če bi zamenjali uro odhoda od doma. Če bi avtomobilist šel od doma pozneje, bi najverjetneje zaradi večje gostote prometa porabil več časa, tvegal prihod ob osmi uri in zato vozil bolj stresno. Načeloma se sicer vozniki iz Kamnika vozijo tudi skozi Domžale ali skozi Vodice, pri čemer menda nobena od teh poti ni optimalna, saj prvi slej ko prej naletijo na zastoj na avtocesti, drugi pa na Celovški cesti v Ljubljani. Več na www.siol.net.
Med Ljubljano in Kamnikom le dva direktna vlaka
Iz Kamnika v Ljubljano in nazaj vozi vsak delovni dan dvajset parov potniških vlakov in skoraj 70 avtobusov. Prvi sodijo med cenovno ugodnejše, drugi so med potniki priljubljeni predvsem zaradi pogostih voženj. A ne prvi ne drugi ne prepričajo občanov, da se ne bi še naprej množično vozili z osebnimi avtomobili in za nameček v Ljubljani plačevali še drage parkirnine. Več na www.dnevnik.si.
Župani ob razvojni osi 3a polagajo vse upe v novo vlado
Čeprav je v začetku leta vse kazalo, da se je županom ob razvojni osi 3a (od Škofljice do Petrine) z vlado vendarle uspelo zediniti glede trase škofljiške obvoznice, ki naj bi potekala čez Ljubljansko barje, se na pristojnih ministrstvih spet preigravajo druge različice, s čimer se gradnja prepotrebne obvoznice dodatno oddaljuje. Več na www.dnevnik.si.
Marko Jaklič do izteka roka ne bo podrl svoje črne gradnje
Po sklepu o dovolitvi izvršbe bi moral Marko Jaklič, direktor Ljubljanskih Lekarn, na svoji zaščiteni kmetiji v Selu nad Polhovim Gradcem najkasneje do 1. decembra odstraniti vse nezakonito zgrajene počitniške objekte. Prostovoljnega rušenja se ni niti lotil, kaj šele, da bi ga dokončal. Namesto tega še naprej išče vse možne pravne bilke, da bi se prisilni izvršbi izognil ali jo vsaj odložil. Več na www.delo.si.
Na Voglu še čakajo na prostorski načrt
Na smučišču Vogel bi radi z novo sedežnico povezali spodnjo postajo Zadnji Vogel in Šijo ter zgradili sistem za umetno zasneževanje na območju sedežnice Orlove glave in žičnice Storeč. Zamisli niso nove, a pravnih podlag za njihovo uresničitev še vedno nimajo. Za novo sedežnico Zadnji Vogel-Šija in gradnjo sistema za umetno zasneževanje bi kot pravna podlaga ustrezal že občinski podrobni prostorski načrt, meni predsednik nadzornega sveta Žičnic Vogel Damijan Korošec in dodaja, da bi bila to za smučišče kratkoročna rešitev. Več na www.delo.si.
Mariborski promet prihodnosti – simulacija 2020
»Postavili smo se na novo krožno križišče Ulice Kneza Koclja in krožišče Glavnega trga. Začeli smo kolesariti v krogu na voznem pasu kot vozila, povsem enakovredno z ostalim prometom. Mešanje prometnih udeležencev (motoriziranih in nemotoriziranih) je namreč ključen dejavnik koncepta shared space. Tovrsten razvoj prometa v mestih ni samo izmišljotina avantgardnih prometnih in prostorskih načrtovalcev, ampak ga je pred kratkim z resolucijo potrdil tudi Evropski parlament. Do leta 2020 bodo največje dovoljene hitrosti prometa v strnjenih naseljih zapovedane na 30km/h. Zato smo z intervencijo simulirali delovanje vsakodnevnega prometa v bližnji prihodnosti.« Poglejte si video! Več na www.maribor2012.info.
Občina mora zemljišča za univerzijado še kupiti
Po investicijski dokumentaciji, ki jo danes sprejema mestni svet, bodo zemljišča stala približno 700.000 evrov. »Večina potrebnih zemljišč je v lasti občine Maribor in ministrstva za obrambo, tisti del, ki ga mesto kupuje, pa je v lasti tujcev, ki živijo v Beogradu in Parizu. Ti se že nekaj let zavzemajo, da bi zemljišča prodali. Cenitev je narejena, pogajanja gredo v dobri smeri,« je povedal direktor družbe Univerziada 2013 Srečko Vilar, ki je tudi direktor in solastnik Športnega centra Pohorje. Več na www.delo.si.
Mariborska občina je uspešno kandidirala za še en evropski projekt, tokrat vreden 130.000 evrov, so predstavniki občine sporočili na včerajšnji tiskovni konferenci. Gre za projekt oblikovanja funkcionalnih regij FunReg-PolicyNet, sofinanciran s strani programa Evropa za državljane, v katerega so poleg vodilnega Maribora vključeni tudi pobrateno mesto Gradec, občina Reka in italijanska občina Mosciano Saint’ Angelo. Več na www.vecer.si.
“Vse skupaj že predolgo traja, želimo na toplo!”
V zaprtem delu mariborske tržnice je vse več praznih lokalov, sedaj se poslavlja še njen največji najemnik – prodajalna Tuš. Obeti pred zimo so tako vse prej kot rožnati. Ponudba preostalih lokalov je vedno bolj siromašna, kupcev pa med tednom skoraj ni več, niti ob včerajšnjem sončnem vremenu ne. Glavni problem za kupce, še bolj pa za branjevce, ostaja prepih, ki mu kljubujejo vsako zimo. Ena izmed možnosti je, da bi branjevce pred zimo preselili v zaprti del tržnice, ki vedno bolj sameva. Več na www.vecer.si.
Mestni trgi čakajo na boljše čase
Da bo korenito prenovil staro mestno jedro, predvsem njegove trge, ki da bodo v lepši podobi zaživeli v času, ko bo Maribor evropska prestolnica kulture (EPK), je mariborski župan Franc Kangler napovedal že ničkolikokrat, a je temeljito prenovo doslej doživel le Trg Borisa Kraigherja, danes Trg Leona Štuklja. Preostali trgi, Glavni, Rotovški in Slomškov, Trg svobode in Trg generala Maistra, kljub Kanglerjevim obljubam lepše podobe še ne bodo dočakali tako hitro. Načrti za obnovo mestnih trgov tudi s projektom Evropska prestolnica kulture ne bodo dobili pospeška, ampak šele, ko bo interes zasebnikov za gradnjo garažnih hiš. Več na www.vecer.si.
… je ključna ugotovitev posveta Prispevki k strategiji razvoja Maribora, ki sta ga organizirala Društvo ekonomistov Maribor in Zveza inženirskih društev Maribor. Udeleženci posveta so se seznanili z različnimi strategijami razvoja mesta, od vizije in strategije razvoja Maribora, ki jo je pripravila Mestna občina Maribor, do strategije razvoja Cone Tezno, strategije učinkovite rabe in obnovljivih virov energije v Mariboru in strategije razvoja turizma v Mariboru. Več na www.vecer.si.
V Savinjski regiji za večjo frekvenco javnih prevozov
Društvo Focus nadaljuje z mobilizacijo za javni potniški promet (JPP) v Celju. „Odločevalci“ – ponudniki javnih prevozov, strokovna in civilna javnost so na okrogli mizi izpostavili glavne izzive in iskali skupne rešitve za javni promet v Savinjski regiji. Poudarili so tudi pomembnost medsebojnega sodelovanja in prišlji do zaključka, da je za boljši JPP nujno povečanje frekvenc prevozov in boljše usklajevanje voznih redov (predvsem med posameznimi avtobusnimi prevozniki in Slovenskimi železnicami) ter nižje cene vozovnic. „Obenem bi bila potrebna tudi uvedba manj priljubljenih ukrepov, ki bi zmanjšali privlačnost uporabe osebnega avtomobila,“ je povedala Cvetka Draksler s prometnega ministrstva. Več na www.dnevnik.si.
Vlada zavrnila koncesijo družbi Alea Iacta za salon v Vrtojbi
Na širšem goriškem območju je obstoječa igralniška ponudba zadostna, ugotavlja vlada. Vlada je zavrnila zahtevo družbe Alea Iacta za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu v Vrtojbi. Ugotovila je, da je na širšem goriškem območju obstoječa ponudba zadostna in da bi prekomerno povečevanje obsega ponudbe lahko negativno vplivalo na poslovanje obstoječih ponudnikov. Več na www.delo.si.
Koprski stadion bo celo večji od Stožic
Načrti odkrivajo, da bi koprski športno-rekreacijski center Bonifika poleg večnamenske športne dvorane za 8500 obiskovalcev, ki naj bi jo tam zgradili tik pred začetkom evropskega košarkaškega prvenstva, v prihodnje postal bogatejši tudi za dodatne tribune, ki bi zaokrožile stadionski kompleks. Po idejnih zamislih, ki so jih za koprskega župana Borisa Popoviča pripravili v španskem arhitekturnem biroju Cmd Ingenieros iz Valencie, naj bi stadion z dograjenimi sedišči pod moderno strešno konstrukcijo v prihodnje gostil kar 17.000 gledalcev. Več na www.primorske.si.
Povratka ukinjenih postajališč še ni na obzorju
Avtobusi med Godovičem in Idrijo ne ustavljajo že tri mesece. Občina Idrija, ki je že pripravila projekte za zaris avtobusnih postajališč na vozišče v utesnjeni soteski Zala, čaka na pristanek Direkcije RS za ceste. Ker pa so avtobusna postajališča formalno ukinjena, se utegne še grdo zapletati. Več na www.primorske.si.
Arheološki ostanki se umikajo gradnji garažne hiše
Upravno sodišče v Ljubljani je zavrglo tožbo piranske OE Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zoper ministrstvo za kulturo, ki zadeva Muzejski trg v Kopru. Ministrstvo je investitorju načrtovane gradnje izdalo kulturno-varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev nekdanjega vodnega zbiralnika. Več na www.primorske.si.
Občina Vipava je podprla pobudo Krajevne skupnosti Goče za odpravo spomeniške zaščite vasi in pobudo tudi sama uradno naslovila na območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kljub nekaterim pomislekom, je med svetniki prevladala ocena, da je treba najti možnost, kako se bo naselje razvijalo in ne nazadovalo, na kar opozarjajo krajani. Če ne gre drugače, naj stroka znova prevetri razloge za razglasitev posebnega statusa in morebiti na novo opredeli območje zaščite oziroma izvzame nekatere predele. Stroka pa je jasna: razlogov za ukinitev statusa ni. Več na www.primorske.si.
Komenski plac naj bo spet kraj za ljudi
Komenski trg je bil, podobno kot večina drugih krajevnih središč, kraj srečevanja in druženja krajanov. Toda zadnja desetletja so se morala druženja umakniti prometu, saj je postal trg predvsem križišče številnih cest. S prenovo pa ga želijo spet vrniti ljudem. Več na www.primorske.si.
“Metropole na steroidih” bodo do 2050 “požrle” tri četrtine svetovnega prebivalstva
Megamesta ali “metropole na steroidih” so ogromna mestna področja, v katerih živi več kot 10 milijonov prebivalcev. Na svetu jih je 25, Tokio s 34,5 milijoni prebivalcev pa je trenutno največje in najbogatejše mesto na svetu. Grozi mu Kitajska, v kateri bo supermesto kmalu doseglo 42 milijonov duš. Do leta 2050 bo kar tri četrtine Zemljanov živelo v urbanih središčih. Več na www.dnevnik.si.